Torek, 8. 11. 2016, 4.26
6 let, 6 mesecev
Kdo bo vladal svetu?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
5,20
9
Američani bodo danes odločili, kdo jim bo vladal prihodnja štiri leta. Bo to newyorški milijarder Donald Trump ali se bo v Belo hišo po 16 letih vrnila nekdanja prva dama Hillary Clinton?
Napetost in negotovost pred volitvami sta veliki. Po zadnjih javnomnenjskih anketah sta oba glavna predsedniška kandidata – demokratinja Clintonova in republikanec Trump – bolj ali manj tesno skupaj. Njuna podpora se giblje okrog 45 odstotkov.
Nepredvidljivi predsednik sprememb
Napoved končnega izida je tako zelo tvegano početje. Če bo med ameriškimi volivci prevladala želja po spremembi (po anketi Rasmussen Report kar 63 odstotkov Američanov meni, da gredo ZDA zdaj v napačno smer), bo novi stanovalec Bele hiše republikanec Trump.
Republikanski predsedniški kandidat Donald John Trump se je rodil 14. junija 1946 v New Yorku. Po izobrazbi je ekonomist. Je nepremičninsko-gradbeni mogotec (gradi stolpnice, hotele, igralnice ...) ter med drugim tudi nekdanji voditelj in koproducent televizijske resničnostne oddaje Vajenec. Pod palcem ima po oceni revije Forbes 4,5 milijarde ameriških dolarjev (štiri milijarde evrov). Je nemško-škotskega rodu, po veroizpovedi pa prezbiterijanec (to je oblika kalvinizma, ki se je razvila predvsem na Škotskem, op. p.).
Predsednica statusa qou
Če pa bo med ameriškimi volivci prevladala želja po trenutnem stanju ali nadaljevanju zdajšnje poti ZDA oziroma bo tudi med tistimi volivci, ki si želijo sprememb, prevladal strah pred nepredvidljivim, politično neizkušenim in pogosto žaljivim Trumpom, se bo v Belo hišo po 16 letih vrnila demokratinja Hillary.
Demokratska predsedniška kandidatka Hillary Diane Rodham Clinton se je rodila 26. oktobra 1947 v Chicagu. Po izobrazbi je pravnica. Med letoma 1993 in 2001 je bila prva dama ZDA, pozneje senatorka iz New Yorka in ameriška državna sekretarka (to je zunanja ministrica). Je angleško-valižanskega rodu, po veroizpovedi pa metodistka. Je milijonarka: lani je imela po nekaterih ocenah pod palcem čez 30 milijonov dolarjev (27 milijonov evrov), skupaj z možem Billom Clintonom pa od 45 do 53 milijonov dolarjev (od 40,5 do 48 milijonov evrov).
Če bo zmagovalec volitev Trump, bo to pomemben dogodek za slovensko zgodovino, saj bo nova prva dama Slovenka Melania Trump. Nekdanja manekenka in fotomodel iz Sevnice (takrat je bila še Melanija Knavs) je že zdaj najbolj znan slovenske gore list na svetu.
Z malce vzhičenosti lahko celo rečemo, da smo dobili prvo slovensko superzvezdo. Glede na to, da njen sin Barron obvlada slovenski jezik, lahko pričakujemo, da se bo v primeru Trumpove zmage v Beli hiši govorilo tudi slovensko.
Mož, ki hoče Ameriko spet narediti veliko
ZDA so v krizi, tako navznoter kot navzven. Državo uničujejo nezakonito priseljevanje in škodljivi trgovinski sporazumi, ki koristijo tekmecem ter odnašajo delovna mesta in proizvodnjo v tujino. Ameriška vojska je vse šibkejša, ameriška mesta vse revnejša, nekateri deli ZDA so že podobni tretjemu svetu. Politiki so preveč odvisni od bogatih donatorjev.
Ameriško gospodarsko okrevanje je na trhlih nogah. ZDA potrebujejo strožjo priseljensko politiko, zid na meji z Mehiko, izgon nezakonitih priseljencev, prepoved priseljevanja muslimanov ... To so nekateri glavni Trumpovi poudarki, s katerimi si je s sloganom Naredimo Ameriko spet veliko (Make America Great Again) izboril republikansko predsedniško nominacijo in zdaj poskuša uspešno naskočiti tudi Belo hišo.
Trumpov podpredsedniški kandidat je Mike Pence (desno), podpredsedniški kandidat Clintonove pa Tim Kaine.
Izolacionizem, protekcionizem in protimigrantska politika
Če bo Trump postal predsednik ZDA, lahko po napovedih pričakujemo konec tako imenovane politike invade and invite (slov.: osvoji svet in povabi vse, naj pridejo v ZDA) ter usmeritev v bolj izolacionistično in protipriseljensko politiko. Ameriška vojska bo sicer vse močnejša, toda ZDA ne bodo več svetovni policist za vsako ceno. Odnosi z Iranom se bodo verjetno spet ohladili, boj ZDA proti Islamski državi bo verjetno bolj oster. Ameriška gospodarska politika bo skoraj zagotovo bolj protekcionistična in manj naklonjena svobodni trgovini.
Trumpove šibkosti
Tisti poudarki, ki mu pomagajo nabirati glasove jeznih volivcev, zlasti tistih iz belopoltega delavskega razreda, pa so hkrati velika ovira pri pridobivanju glasov med vse številčnejšo latinskoameriško skupnostjo. Trumpu je uspelo prodreti v nekatere tradicionalno demokratske volilne baze, toda na drugi strani je odvrnil del republikancev, ki zdaj v Hillary vidijo manjše zlo.
Starost ameriških predsedniških kandidatov
Letošnja ameriška predsedniška kandidata sta že precej v letih. Trump šteje 70, Hillary 69 let. Če bo Trump zmagal, bo postal najstarejši predsednik do zdaj. Zdaj je rekorder Ronald Reagan, ki je bil ob izvolitvi star 69 let in 349 dni. Vsi zadnji predsedniki so bili precej mlajši. Barack Obama je imel ob izvolitvi 47 let, George Bush mlajši 54 in Bill Clinton 46 let. Ali to kaže na to, da so se Američani naveličali "mladcev" v Beli hiši in spet bolj prisegajo na izkušnje?
Njegova politična neizkušenost je pri delu volivcev, ki so prepričani, da je ameriški oziroma washingtonski politični razred skorumpiran, prednost. Hkrati lahko zaradi tega del volivcev Trumpa vidi kot preveč nepredvidljivega in premalo usposobljenega za najzahtevnejšo politično funkcijo na svetu - za funkcijo predsednika ZDA.
Čeprav največ slišimo le o dveh predsedniških kandidatih, na ameriških predsedniških volitvah kandidira precej več kandidatov. Letos je tako predsedniških kandidatov skupno 21. Ker pa bo velika večina od teh kandidatov, ki bolj ali manj prihajajo iz precej obrobnih strank, napisana na glasovnicah v le nekaj zveznih državah, ne bodo usodno vplivali na izid volitev. V še nekaj državah imajo volivci sicer pravico, da jih dodatno pripišejo na glasovnico in obkrožijo. Kljub temu je kar nekaj kandidatov, ki lahko mešajo štrene obema glavnima kandidatoma. To so kandidat Libertarne stranke Gary Johnson, kandidatka Zelenih Jill Stein (ta jemlje glasove Clintonovi) in neodvisni kandidat, sicer protitrumpovski republikanec Evan McMullin (na fotografiji). Ta je v svoji zvezni državi Utah blizu tako Trumpu kot Clintonovi. Teoretično lahko McMullin celo zmaga v Utahu in tako na primer prepreči Trumpu, da bi dosegel zadostno število elektorjev.
Odnos do žensk
Newyorški milijarder ima pestro zasebno preteklost (trikrat poročen, številna spolna razmerja, s katerimi se je javno hvalil ...). Na to karto so v nekaterih konservativnih ameriških zveznih državah skušali igrati že nekateri njegovi republikanski tekmeci na primarnih volitvah. Skupaj s Trumpovimi žaljivkami na račun posameznih žensk (komičarke Rosie O'Donnell, televizijske voditeljice Megyn Kelly ...) to Hillary pomaga, da skuša Trumpa predstaviti kot seksista in sovražnika žensk ter mu preprečiti pridobivanje ženskih volilnih glasov.
Preberite še:
Kaj dva dni pred predsedniškimi volitvami v ZDA kažejo napovedi?
Zakaj lahko kandidati v ZDA nagovarjajo volivce tudi na dan volitev
Mediji pod drobnogledom: nauki iz brutalnega spopada Trump vs. Clinton
Predsednik ZDA, ki je ušel ljudožercem
Velik udarec za Trumpa je bila objava na skrivaj posnetega zvočnega posnetka iz leta 2005, na katerem se je širokoustil glede svojih spolnih avantur, še zlasti zato, ker ga je po objavi posnetka nekaj žensk obtožilo spolnega nadlegovanja. A še večji udarec zanj je bilo, da so to afero izkoristili številni pomembni republikanski politiki in mu bučno odrekli podporo. Razkol znotraj republikanske stranke je namreč voda na mlin Clintonovi.
Nekdanja prva dama izpostavlja svoje politične izkušnje. Toda njene politične povezave in mreženja so se preveč prepletla s skladom zakoncev Clinton (Clinton Foundation). Ta sklad navzven deluje kot dobrodelni sklad, a je v resnici spreten način lobiranja v slogu "pay for play". Donator, ki je prispeval v sklad, je imel na primer dostop do Hillary v času, ko je bila državna sekretarka, oziroma je lahko upal na sprejetje ugodne odločitve ministrstva. Sporno delovanje sklada zdaj preiskuje tudi FBI.
Mati naroda, ki obljublja nadaljevanje Obamove poti
Če je Trump kandidat sprememb, je Clintonova kandidatka status quo. Še pred slabim letom se je zdelo, da bo njena pot do Bele hiše lahka, a se je namučila že z demokratskim tekmecem Berniejem Sandersom, negotova pa je tudi njena zmaga nad Trumpom. Če je leta 2008 Barack Obama zmagal pod sloganom Yes, we can (Da, zmoremo), torej z aktivističnim, dinamičnim in v prihodnost zazrtim sloganom, je letošnji Hillaryjin slogan Stronger Together (Skupaj smo močnejši) veliko bolj statičen in brez domišljije. Poudarja sodelovanje in povezovanje med Američani.
Hillary se namreč skuša ameriškim volivcem predstaviti kot nekakšna mati naroda, ki bo združila Američane, medtem ko Trump razdvaja. Smola zanjo je, da se je septembra letos razvedelo, da je na srečanju donatorjev Trumpove volivce očrnila kot odvečne bednike, ki jih čaka poguba.
Veliko preglavic taboru Clintonove povzroča prvi mož WikiLeaksa Julian Assange. Najprej je Avstralec, ki že nekaj časa ne more zapustiti ekvadorskega veleposlaništva v Londonu, letos poleti objavil e-pisma, ukradena s strežnika demokratske stranke, ki so razkrila sporno početje vodstva demokratov zoper Sandersa. Zadnje čase objavlja e-pisma, ukradena s strežnika Johna Podeste, vodje Clintonove kampanje, ki razgaljajo delovanje krogov okoli Hillary in Billa Clintona.
Smolo ima tudi, ker ne more popolnoma izkoristiti Trumpovega odnosa do žensk in obtožb o spolnem nadlegovanju (to je bilo opazna predvsem na drugem predsedniškem soočenju), saj še hujši očitki letijo na njenega moža Billa Clintona. Glavna afera, ki je dolgo časa kot Damoklejev meč visela nad Clintonovo, pa je afera glede njenega zasebnega strežnika. Clintonova je namreč v času, ko je bila državna sekretarka, v nasprotju s predpisi za e-dopisovanje uporabljala lasten, nezavarovan zasebni strežnik.
Seks, laži in elektronska pisma
Poleg tega FBI v času preiskave ni izročila 33 tisoč e-pisem, ampak je zatrdila, da jih je izbrisala in da niso vsebovala zaupne vsebine, ampak zasebne zadeve. Prvi mož FBI James Comey je po koncu preiskave julija letos sporočil, da je bila Clintonova izjemno malomarna z e-pošto, a da ni znakov kaznivih dejanj. Hillary si je lahko oddahnila.
Toda po tem, ko je FBI prišel v roke prenosni računalnik, ki sta ga uporabljala Huma Abedin, Hillaryjina deklica za vse, in njen zdaj že nekdanji mož Anthony Weiner, ki je postal razvpit zaradi svojih internetnih seksualnih afer, je Comey znova odprl preiskavo proti Hillary.
Clintonova skuša hekerska razkritja naprtiti ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu, češ da želi v Beli hiši Trumpa. To je protiruska histerija, odgovarja Putin. Zdi se, da smo na robu nove hladne vojne. Zanimivo je, da so v času (prve) hladne vojne pred Rusijo (takrat Sovjetsko zvezo) svarili zlasti republikanci (spomnimo se Reaganovega označevanja Sovjetske zveze za imperij zla), ki so demokratom očitali preveč popustljivo držo, zdaj pa je ravno obratno. Ne bo presenečenje, če se bodo po volitvah odnosi med državama spet malce umirili.
Vodja FBI v primežu demokratov in republikancev
Toda zelo hitro - po nekaj dneh - je FBI končal preiskavo 650 tisoč e-pisem na Weinerjevem prenosnem računalniku in zatrdil, da tudi tokrat ni našel nič obremenjujočega za demokratsko kandidatko. Če se je pred dnevi, ko je Comey dober teden pred volitvami znova odprl preiskavo proti Clintonovi, nanj vsula ploha očitkov iz vrst demokratov, češ da skuša vplivati na izid volitev, so tokrat na Comeyja, ki je razbremenil Hillary dan in pol pred volitvami, jezni republikanci.
Če bo zmagala Hillary in se bosta zakonca Clinton kot politični tandem vrnila v Belo hišo, v kateri sta vladala že med letoma 1993 in 2001, bodo ZDA, ki so nastale v 18. stoletju kot ideološki antipod monarhiji, postale nekakšne vrste dedna monarhija, kjer se na oblasti zamenjujejo vplivne družinske dinastije. Če bi bila Hillary predsednica do leta 2024, bi to pomenilo, da bi od leta 1988 do leta 2024 ZDA kar 28 let vladali predsedniki, ki prihajajo iz dveh družin – družine Clinton in Bush. In če se malce pošalimo: kdo bo izvoljen leta 2024? Bo to Chelsea Clinton ali se bo v Belo hišo kot prvi gospod vrnil zdaj odhajajoči Barack skupaj s svojo ženo Michelle Obama?
Mandat zdajšnjemu predsedniku ZDA Baracku Obami se konča 20. januarja 2017. Za tretji predsedniški mandat ne more kandidirati, ker to prepoveduje 22. dopolnilo k ameriški ustavi, ki so ga sprejeli leta 1947, veljati pa je začelo leta 1951. To dopolnilo določa, da ima lahko predsednik ZDA največ dva mandata.
Kdo so volilni možje oziroma elektorji?
Ameriški volivci predsednika ne volijo neposredno, ampak posredno. Novega predsednika in podpredsednika namreč izvoli kolegij volilnih mož oziroma elektorjev. Teh elektorjev je 538, zmagovalec pa mora dobiti najmanj 270 elektorskih glasov. Elektorje izberejo posamezne zvezne države (teh je 50) in prestolnica Washington – Washington D. C.
Štetje elektorskih glasov 6. januarja prihodnje leto
Število elektorjev, ki jih ima posamezna država, je odvisna od števila prebivalcev. Vse zvezne države, izjemi sta le Maine in Nebraska, ter Washington D. C. imajo načelo zmagovalec pobere vse: torej vsi elektorji posamezne države volijo kandidata, ki zmaga v posamezni državi. Štetje elektorskih glasov se bo opravilo 6. januarja 2017 na skupnem zasedanju obeh domov ameriškega kongresa.
Varne in nihajoče države
Pri številnih zveznih držav (tako imenovane safe states – varne države) se že vnaprej ve, ali bodo volile republikanskega ali demokratskega kandidata. Glavna kampanja obeh kandidatov se zato pred volitvami osredotoči na tako imenovane swing states – nihajoče države, kjer se lahko tehtnica nagne na eno ali drugo stran. Pred letošnjimi volitvami so med nihajočimi državami Florida, Severna Karolina, Nevada, Ohio, Pensilvanija …
Več glasov, a manj elektorjev
V ameriški zgodovini se je že zgodilo, da kandidat, ki je dobil največ glasov na zvezni ravni (popular vote), ni postal predsednik, ker je imel manj elektorskih glasov. To se je zadnjič zgodilo leta 2000, ko je demokrat Al Gore dobil več glasov kot republikanec George Bush mlajši, a je bi ta uspešnejši pri zbiranju elektorskih glasov.
9