Mediji pod drobnogledom: nauki iz brutalnega spopada Trump vs. Clinton

Z volilnim torkom se bo končala ameriška predsedniška kampanja, ena od najdaljših, najnapornejših in zagotovo najbolj brezkompromisna kampanja sploh v ameriški politični zgodovini. Toda v središču pozornosti v zadnjih mesecih nista bila samo Hillary Clinton in Donald Trump, ampak tudi ameriški mediji in način, kako so poročali o kampanji. Trump je ameriške medije po tem, ko so sredi oktobra v javnost prišli posnetki, na katerih "sočno" govori o ženskah, obtožil paktiranja s Clintonovo in pristranskega poročanja, s katerim skušajo zastrupiti volivce in jih odvrniti od glasovanja zanj.

Da ameriški mediji med kampanjo niso bili nepristranski, so ugotovili tudi pri časopisu The Hill, ki poroča o dogajanju v Washingtonu. Sredi oktobra so primerjali ravnanje medijev v razmerju do Trumpovega odnosa do žensk in afere Clintonove z e-pošto, ki je po zaslugi Wikileaksa razkrila neprimerne opazke na račun Latinoameričanov, katolikov in močno naklonjenost za številne osovraženemu Wall Streetu v štabu demokratske kandidatke. O Trumpu so televizijske mreže ABC, NBC in CBS v tem primeru negativno poročale 23-krat, o Clintonovi enkrat. Podobno je bilo z največjimi ameriškimi tiskanimi mediji, so ugotovili pri The Hillu.

Slaba štirica, ker niso pojasnili zgodbe 

"Trump je šel v kampanji dlje od vseh pred njim. Izrekel je, karkoli mu je padlo na pamet. Clintonova se je trudila ne delovati na tak način, a na koncu je svojim ljudem prepustila, da so poskrbeli za nekatere oglase, v katerih so se prav tako spustili zelo nizko." Foto: Jan Tomše "Če bi ocenjeval ameriške medije in kako so opravili delo pri teh volitvah, bi jim verjetno dal slabo štirico. Petica ne bi bila primerna. Nekatere televizije so delo opravile odlično. Toda del odgovornosti, ki jo imajo mediji, je, da javnosti zgodbo predstavijo razumljivo. In te naloge tokrat niso opravili," pravi Bill Silcock, dolgoletni novinar, zdaj profesor novinarstva in etike v novinarstvu na eni od najboljših šol novinarstva v ZDA, Walter Cronkite School of Journalism and Mass Communication v Phoenixu.

Vendar niso samo mediji krivi, da zgodba tokratnih volitev ljudem ni bila predstavljena razumljivo. Razlog je deloma tudi, da nekateri komunikacijski kanali, na primer družbena omrežja, povzročajo šum, ljudje imajo na voljo preveč stvari: "Deloma pa je razlog, da socialni mediji omogočajo, da si ustvarimo lastno vsebino. Ko torej izgubite funkcijo urednika in producenta, ki pomagata publiki, naj bo to bralec, poslušalec ali gledalec, kaj mora videti, slišati in vedeti, svet postane kaotičen," meni Silcock.  

Kampanja, ki jo bodo še dolgo proučevali

"Trump je šel v tej kampanji mnogo dlje od tistega, kar je kadarkoli pred tem storil kateri koli drug predsedniški kandidat. Protikandidatko je recimo nagovarjal z imenom, pred tem tega pri politikih nismo videli. Prav tako nismo slišali ponižujočih oznak za ljudi. Gre za tradicijo in zgodovino, da če se poteguješ za predsedniški položaj, ohranjaš določeno civilizacijsko raven. Pri tem se vidi razlika med državnikom in politikom. To sta dve različni besedi."

"Res je, Trump je postavil nekatere nove standarde. Če Trump zmaga, bomo videli popolnoma nov svet. Kdo ve, to lahko morda politiko spremeni za vedno. Politologi in medijski strokovnjaki bodo še dolga leta proučevali to kampanjo. Zaradi vseh zanimivih stvari, ki so se zgodile."

O Trumpu so mediji pisali zelo negativno novembra lani, ko je napovedal posebne registre za muslimane in žalil hendikepiranega novinarja. O Clintonovi so zelo negativno pisali v obdobju afere z zasebno e-pošto. Ton pisanja o Clintonovi je bil od sredine decembra lani do letošnjega aprila dosledno bolj pozitiven kot ton, s katerim so mediji obravnavali Trumpa, so povedali avtorji skupine Data Base, ki je preučila 22 tisoč novinarskih prispevkov na temo ameriških volitev. Foto: Reuters

Clintonova na terenu, ki ga je pripravil Trump

Trump je z neobičajno kampanjo tudi Clintonovo poskušal primorati v igranje podobne igre, a se je ta trudila, da tega ne bi storila, pravi Silcock. "Stvari, ki jih je izrekla med kampanjo, kažejo, da se ni želela spustiti tako nizko. Toda v zadnjem tednu je svojim ljudem prepustila, da so to počeli v oglasih. Šlo je za precej težke stvari. Neka ženska je tako v oglasu pripovedovala, kaj se je dogajalo s Trumpovim videom, ki je prišel na dan pred tedni, in z njegovimi žaljivimi spolnimi opazkami o ženskah. Kampanja Clintonove je tako zagotovo zašla na teren, ki ga je pripravil Trump. Clintonova pa poskuša biti drugačna."

"Trump je po drugi strani presenetljiv. Je populističen kandidat. On pač pove, kar pove, neprimerne stvari, ki mu padejo na pamet, in s tem obnori množice. Mislim, da je večina ljudi še vedno v šoku, da je prišlo tako daleč in to tako hitro. Razlog je verjetno ta, da je v Ameriki veliko jeznih ljudi, ki imajo občutek, da jih v Washingtonu, kjer je politična klika, ne slišijo. In če bo Donald Trump predsednik, sam sicer mislim, da ne bo, bo verjetno imel še večjo zmedo, kot je danes. Prav na to po mojem mnenju računa."

Javnost je ostala v megli

Kaj bo torej Silcock govoril bodočim študentom, ko bodo preučevali ravnanje medijev v tej kampanji? "Učil jih bom, da ne smejo nasesti dramatičnim potezam, ki so povezane z osebnostjo. Čeprav mediji to danes ves čas počnejo. Primeri so Beyonce, Bono, rokovske in športne megazvezde, David Beckham. Omamljeni postanemo od tega, kdo so politiki, in pišemo zgodbe, v katerih se osredotočamo na njihove osebnosti. Številni novinarji bi mi ugovarjali, da greš danes lahko na splet in najdeš kupe informacij o teh ljudeh, o tem, kaj so rekli, in podobno. Najdeš lahko strani, na katerih preverjajo, katere stvari so resnične in katere ne in kako je nekdo spremenil svoje mnenje. To je v redu. To lahko naredimo. Ampak težava je, če se ne moreš prebiti do bistva, javnost pa ostane v megli, kaj se skriva za tem. To se je zgodilo na teh volitvah."

"Študentom bi torej rekel, naj se vrnejo k temeljem. K temu, kar je rekel Walter Cronkite (ameriški vojni poročevalec in poznejši voditelj na mreži CBS, ki ga je ameriška javnost označila za človeka, ki mu najbolj zaupa, op. a.). Rekel bi, naj se osredotočijo na bistvo zgodbe, na to, kaj govorijo dejstva, in naj jih preverijo. Študente pa bi poučil še, da morajo iz sebe narediti prepoznavno znamko. Kajti s pokrivanjem kampanje gradijo svoj ugled, javnosti pa sporočajo, kdo so. Prav to je tako zelo zanimivo pri socialnih medijih. Ljudje danes niso več zvesti določeni postaji ali časopisu, ampak sebi. Določijo, komu bodo sledili. Ustvarijo svojo lastno stran. In iščejo možnosti, kako s tem zaslužiti."

Foto: Reuters

Kaj ploščat svet pomeni za medije

Na vprašanje, kaj današnji tehnološki napredek, ki je izravnal svet, prinesel neskončno število komunikacijskih kanalov in demokratizacijo informacij, pomeni za prihodnost medijev, Silcock odgovarja, da je še vedno najpomembnejša medijska pismenost. "Ljudje so pametni. Ugotovili bodo, da je na Facebooku in Twitterju vsega preveč in da ne vedo, komu naj sledijo. Vrnili se bodo k znamkam, ki jim zaupajo. K New York Timesu, Reutersu, BBC, k domačim in globalnim znamkam, za katere sem prepričan, da jim lahko zaupam."

Trump je veliko govoril, kako so mediji pristranski, nepošteni, a Silcock pravi, da tega ne vidi tako.

"Seveda, najdemo lahko posamezne primere izkrivljanja, a na splošno ni tako. Globalni mediji, ki jih poznam, se še vedno zelo trudijo predstaviti obe strani, biti pošteni in nepristranski. Toda nekaj se je vseeno zgodilo. Če se vrnem nazaj, v obdobje afere Watergate (v prvi polovici sedemdesetih let sta novinarja časopisa Washington Post razkrila, da je takratni ameriški predsednik Richard Nixon zlorabil svoj položaj in osebno pripravil vlom v prostore demokratske stranke, nato pa napeljeval k odvračanju uradne preiskave, op. a.), je bil to čas, ko so nas mediji usmerjali k junakom in kazali, kakšni so ljudje na najvišjih položajih. Izkazalo pa se je, da je ugled novinarstva od takrat do danes močno upadel. In to je žalostno."

Glavni izziv prihodnosti za medije