Torek, 28. 9. 2021, 22.55
3 leta, 1 mesec
Kako je nekdaj bogatim avstrijskim komunistom uspelo prevzeti oblast v Gradcu
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
4,80
69
V drugem največjem avstrijskem mestu, Gradcu, so v nedeljo na veliko presenečenje neavstrijske javnosti in neavstrijskih medijev zmagali komunisti. V Avstriji niso bili tako presenečeni, saj tam že dolgo vedo, da je KPÖ v Gradcu izjemno močna.
Avstrijska komunistična stranka (KPÖ) je bila na vrhuncu moči v letih po drugi svetovni vojni. Po letu 1970 je izgubila politični vpliv in pristala na obrobju, a je bila zaradi vzhodnonemških milijonov vse do leta 2003 najbogatejša avstrijska stranka.
V nedeljo so bile vse oči svetovne medijske in politične javnosti uprte v Nemčijo, kjer so volili nov sklic nemškega bundestaga in posredno odločali tudi o tem, kdo bo zamenjal odhajajočo nemško kanclerko Angelo Merkel. V senci najpomembnejših letošnjih volitev v Evropi in na svetu so v naši severni sosedi Avstriji potekale nekatere lokalne oziroma deželne volitve.
Vzpon avstrijskih proticepilcev in zmaga graških komunistov
A na koncu so volilni izidi, ki so prihajali iz Avstrije, vsaj v nenemških medijih in na družbenih omrežjih skorajda zasenčili volilne izide v Nemčiji. Najprej je zanimanje javnosti sprožila novica, da je na deželnih volitvah v Zgornji Avstriji preboj v tamkajšnji deželni zbor uspel novoustanovljeni proticepilski stranki MFG, ki tudi nasprotuje zajezitvenim ukrepom (zapiranje gospodarstva in javnega življenja) v času pandemije.
Še več začudenja pa je nato sprožila novica, da so na lokalnih volitvah v štajerski deželni prestolnici Gradcu največ glasov dobili avstrijski komunisti (KPÖ). Zmaga komunistov v drugem največjem avstrijskem mestu je po spletu takoj sprožila številne šaljive odzive.
Gradec postane Leningradec
Tako so Gradec, po nemško Graz (tudi nemško ime mesta ne more skriti, da ima avstrijskoštajerska prestolnica daljne slovenske korenine), kmalu preimenovali v Leningraz (Leningradec po slovensko) ali Stalingraz (Stalingradec).
Po zmagi KPÖ so družbena omrežja preplavile številne šaljive objave. Med njimi je tudi ta:
Stalingraz ⚒🛠🤷 #Graz #Kommunisten #kpoe #kpö #Stalingraz pic.twitter.com/a987Y7rSUx
— Schwarz ⚫ (@blackyinaction) September 26, 2021
Graški komunisti, ki jih vodi 59-letna Elke Kahr, so dobili skoraj 29 odstotkov glasov, Avstrijska ljudska stranka (ÖVP), ki jo v Gradcu vodi Siegfrid Nagl, pa malce manj kot 26 odstotkov glasov. Kahrova bo tako (najverjetneje) postala nova graška županja, Nagl, ki je mesto vodil zadnjih 18 let, pa odhaja.
Graška komunistična posebnost
Za KPÖ bi lahko rekli, da je nekakšna graška posebnost, saj je v tem mestu že dolgo časa zelo uspešna. Na lokalnih volitvah leta 2012 so na primer dobili skoraj 20 odstotkov glasov in zaostali le za ÖVP (Kahrova je po volitvah postala županova namestnica), leta 2017 pa so dobili nekaj več kot 20 odstotkov glasov.
Ernest Kaltenegger je človek, ki je preporodil štajerske komuniste in zgradil temelje nadaljnjih uspehov KPÖ na avstrijskem Štajerskem. Za zdaj pa so komunistični uspehi omejeni samo na omenjeno zvezno deželo, saj drugod po Avstriji nimajo visoke podpore.
Poleg letošnjega skoka za več kot osem odstotnih točk je komunistom zmago prineslo tudi to, da so se v primerjavi z letom 2017 (tudi) na račun ÖVP zelo okrepili graški Zeleni (dobili so skoraj sedem odstotnih točk več kot na prejšnjih volitvah).
Korenine uspeha štajerskih komunistov
Kje so razlogi za tako velik uspeh graških komunistov? V veliki meri, če se malce ozremo v polpreteklost, je za to zaslužen nekdanji dolgoletni vodja štajerske KPÖ Ernest Kaltenegger, ki je leta 1981 postal graški mestni svetnik.
Leta 2005 je Kaltenegger komuniste prvič po letu 1970 pripeljal v štajerski deželni zbor. Kaltenegger, ki je mlada leta preživel v revščini v Judenburgu (leta 1972 se je preselil v Gradec) in je kot politik polovico svojih prihodkov, pridobljenih v politiki, namenil za socialne namene, se je leta 2009 umaknil iz prvih vrst.
Stanovanjska problematika prinaša glasove KPÖ
Nekdanji vodja štajerskih komunistov je svojo kariero zgradil na vprašanju stanovanjske problematike. Kot piše nemški Frankfurter Allgemeine Zeitung (FAZ), je Kaltenegger priskočil na pomoč Gradčanom pri popravilih menda tudi tako, da jim je osebno pomagal pri delu s cevnim ključem. Na podlagi njegove priljubljenosti je potem svojo kariero zgradila naslednica Kahrova.
Koroški Slovenec Mirko Messner je član KPÖ od leta 1973. Vse od leta 2006 do letos je bil tudi v vrhu stranke. Na kar štirih avstrijskih zveznih volitvah je bil vodilni kandidat stranke (leta 2006, 2008, 2013 in 2017). Messner se je rodil leta 1948 v Slovenj Gradcu, njegov oče je znani, zdaj že pokojni koroški pisatelj Janko Messner. Ta je po drugi svetovni vojni živel v Sloveniji, leta 1955 pa se je z družino, menda zaradi težav z Udbo, odselil nazaj na rodno avstrijsko Koroško. Messnerjeva mama je makedonskega rodu in je bila med drugo svetovno vojno partizanka.
Ta je zelo dostopna za graške volivce, saj se lahko po telefonski najavi vsak osebno zglasi k njej, piše spletna stran heute.at. Na teden naj bi jo obiskalo tja do 150 meščanov. Prihaja tudi na domove volivcev, če ti to želijo. Graški komunisti imajo več kot dvajset let celo brezplačno telefonsko linijo za ljudi, ki zaradi najemnin pridejo v stisko.
Socialni sklad KPÖ za pomoč ljudem
Kahrova in vsi drugi štajerski komunisti velik del svojih prihodkov (del, ki preseže 1.950 evrov neto) namenijo za socialni sklad KPÖ. Do zdaj se je tako zbralo za 2,5 milijona evrov sredstev. Denar iz sklada gre za pomoč prebivalcem: za nakupe pralnih strojev, novih očal, za pomoč pri plačilu najemnine, denarno podporo v času šolanja ...
Graška KPÖ ima tudi knjižnico, v kateri lahko vsakdo brezplačno proučuje Marxa in Lenina, stranka pa tudi vzdržuje izobraževalno društvo. Imajo tudi redni bolšji trg, kjer lahko ob srkanju kave in prigrizkih nakupujete poceni rabljene izdelke.
Kahrova in diktatura proletariata
Ko se je FAZ leta 2017 pogovarjal s Kahrovo, je ta povedala, da jih v Gradcu ne podpirajo samo vneti zagovorniki komunizma (ti naj bi predstavljali samo majhen del njihovih volivcev), ampak tudi krščansko-socialno usmerjeni volivci. Ko so Kahrovo povprašali po načelih komunizma, na primer o diktaturi proletariata, je ta pojem pojasnila kot zgodovinski izraz in ga prilagodila sedanjosti.
Elke Kahr je prepričana marksistka, ki je odraščala v soseski Griez, kjer živijo revnejši in priseljenci. Je posvojenka. Pred letošnjimi volitvami so ankete pokazale, da je med graškimi politiki najbolj priljubljena. Svojo priljubljenost, tako kot Kaltenegger, je zgradila s svojimi napori pri reševanju stanovanjske problematike navadnih ljudi, zlasti pri vprašanju visokih najemnin. Ta tema je zelo pereča tudi v Nemčiji, kjer so v nedeljo berlinski volivci na nezavezujočem referendumu izglasovali razlastninjenje velikih podjetij, ki se ukvarjajo z oddajanjem stanovanj. S tem naj bi znižali višine najemnin v mestu.
"To ne pomeni nič drugega kot to, da so ljudje, ki so odvisni od plač, najbolj ozaveščeni del družbe. In ti imajo interes, da pride do bolj pravične družbe. Premožni tega seveda nimajo. Kvečjemu imajo empatijo, kot pravijo danes," je Kahrova pojasnila FAZ.
Tudi nekateri premožneži volijo KPÖ
A kot piše omenjeni časnik, njihovih 29 odstotkov ne izhaja le iz "najbolj ozaveščenega dela družbe", ampak tudi iz skupine empatičnih bogatašev. Viri iz Gradca tako na primer pripovedujejo skorajda klišejsko zgodbo o vdovi nekdanjega graškega mestnega svetnika, ki oblečena v krzno rada hodi na obiske h Kahrovi.
Vzhodnonemški milijoni avstrijske "Rdeče Fini"
S KPÖ pa je povezana še ena zelo zanimiva zgodba. Ta stranka je bila namreč svojčas najbogatejša avstrijska stranka. KPÖ je bila namreč nekakšen alpski trezor vzhodnonemške komunistične partije (ta se je uradno imenovala Socialistična enotna stranka Nemčije).
Leta 1951 je bilo namreč v Vzhodnem Berlinu pod nadzorom vzhodnonemške partije ustanovljeno podjetje Novum, katerega namen je bilo organiziranje poslovnega sodelovanja med vzhodnonemškimi državnimi podjetji in zahodnimi podjetji ter nabava zahodnih deviz.
Zdaj že pokojna finančnica Rudolfine Steindling (umrla je leta 2012 v Tel Avivu) je bila od leta 1959 do 1969 članica KPÖ. Od leta 1966 je sodelovala pri vodenju podjetij v lasti KPÖ, od leta 1973 je vodila tudi Novum. "Rdeča Fini", kot je bil njen vzdevek, je imela dobre povezave z avstrijskimi poslovneži in politično elito komunistične Vzhodne Nemčije. Njen mož je bil bančnik judovskega rodu Adolf Steindling. Na fotografiji: Steindlingova in takratni izraelski obrambni minister Ehud Barak leta 2009 v dunajski mestni hiši.
V Novum so se tako med drugim stekale provizije avstrijskih podjetij, ki so sklepale posle z vzhodnonemškimi podjetji, piše avstrijski Die Presse. Novum je od leta 1973 na Dunaju vodila avstrijska komunistka in podjetnica Rudolfine Steindling (imela je vzdevek Die rote Fini, sl. Rdeča Fini). Novum je bila tako dejansko blagajna KPÖ.
Boj za vzhodnonemški komunistični zaklad
Stvari so se zapletle po padcu vzhodnonemških komunistov z oblasti in z združitvijo Nemčije leta 1990. Nemčija je namreč premoženje Novuma (to se je nahajalo na računih švicarske podružnice avstrijske banke Bank Austria) zahtevala zase, saj da gre za državno premoženje nekdanje Vzhodne Nemčije.
Na prvi stopnji je sodišče leta 1996 to dalo prav Steindlingovi, toda na drugi stopnji leta 2003 so takratno premoženje Novuma v vrednosti okoli sto milijonov evrov prisodili Nemčiji (še več milijonov je menda skrivnostno izginilo neznano kam).
Bogataška KPÖ postane revna kot cerkvena miš
KPÖ se je tako brez sredstev Novuma znašla v hudi finančni stiski. Odpustiti je morala vse ljudi, ki so bili zaposleni na stranki. Delovanje stranke je moralo tako od tedaj naprej sloneti na prostovoljnem delu članov. Prenehala je tudi izdajati tednik Volksstimme (pozneje je spet začel izhajati, toda samo desetkrat na leto). Stranka je morala tudi prodati stavbni kompleks na Dunaju.
69