Ponedeljek, 9. 9. 2019, 13.47
5 let, 3 mesece
Kraljica potrdila zakon o preprečitvi brexita brez dogovora
Spodnji dom britanskega parlamenta je nocoj s tesno večino sprejel predlog, s katerim od vlade zahteva, naj do srede objavi dokumente o oceni vplivov brexita brez dogovora, pa tudi o komunikaciji med vladnimi uradniki v zvezi s prekinitvijo dela parlamenta. Gre za nov udarec premierju Borisu Johnsonu. Po obeh domovih britanskega parlamenta je danes zakon o preprečitvi brexita brez dogovora potrdila še kraljica.
Pred nocojšnjim vnovičnim glasovanjem o sklicu predčasnih parlamentarnih volitev, ki ga je zahteval premier Boris Johnson, so poslanci tako na nujni razpravi sprejeli predlog nekdanjega torijca, zdaj pa neodvisnega poslanca Dominica Grieva. Predlog so podprli s 311 glasovi proti 302.
Ni jasno, ali bo vlada zahtevo izpolnila
Grieve je zahteval objavo vladne komunikacije v zvezi s prekinitvijo dela parlamenta, ki naj bi za pet tednov začela veljati po glasovanju o volitvah. S temi podatki naj bi dobili vpogled v razloge za to, za nekatere poslance sporno odločitev premierja, saj bo delo parlamenta prekinjeno do 14. oktobra, to je dva tedna pred načrtovanim brexitom 31. oktobra.
Od vlade poslanci zahtevajo tudi objavo vseh dokumentov v povezavi z operacijo Yellowhammer, načrtom vlade za brexit brez dogovora, s katerim so bili ministri seznanjeni konec julija. Zahtevo je Grieve utemeljil s tem, da bodo dokumenti omogočili poslancem "razumevanje tveganj in seznanitev javnosti z njimi", poroča britanski BBC in ob tem navaja, da ni jasno, ali bo vlada zahtevo izpolnila.
Vodja opozicijskih laburistov Jeremy Corbyn je nato odprl nujno razpravo o implementaciji zakona o preprečitvi brexita brez dogovora, ki po kraljičinem podpisu velja od danes. V skladu z njim pa bo vlada morala preložiti brexit, če z Brusljem ne bo dosegla izstopnega dogovora.
Vodja opozicijskih laburistov Jeremy Corbyn
Zakon od britanskega premierja Borisa Johnsona zahteva, da bo moral EU zaprositi za trimesečno preložitev britanskega izstopa, ki je predviden za 31. oktober, če poslanci do 19. oktobra ne bodo potrdili ločitvenega dogovora ali pa potrdili odhoda Združenega kraljestva iz povezave brez dogovora. Kraljica Elizabeta II. ga je podpisala po tem, ko sta ga podprla oba domova parlamenta.
Za pet tednov bo parlament prekinil delo
Poslanci bodo medtem danes glasovali o zahtevi premierja Johnsona za razpis predčasnih volitev 15. oktobra. Po glasovanju o predlogu, s katerim je poskušal premier preprečiti poslansko blokado njegove strategije o brexitu, bo parlament predvidoma še nocoj za pet tednov prekinil delo, kot je to zahteval Johnson.
Glasovanje je predvideno ob 23. uri po srednjeevropskem času. Po pričakovanjih predlog naj ne bi dobil potrebne dvotretjinske podpore, saj so opozicijski poslanci že napovedali, da ga ne bodo podprli. To pomeni, da bi poslanci lahko o predčasnih volitvah znova odločali šele po vrnitvi v poslanske klopi, kar pomeni, da bi jih lahko pripravili šele konec novembra.
Johnson je konec avgusta predlagal prekinitev dela parlamenta, ki naj bi bila potrebna, da bi predstavil novo agendo notranje politike. Kraljica Elizabeta II. je prekinitev odobrila.
Čas prekinitve kot tudi njegovo daljše trajanje od običajnega sta med poslanci vseh strank vzbudila nezadovoljstvo. Kritiki Johnsona obtožujejo kršitve ustave. Poslanci, ki nasprotujejo izstopu države iz EU brez dogovora, premierja obtožujejo, da je namen prekinitve dela parlamenta zajeziti njihove napore, da bi tak izstop preprečili. Nekaj poslancev se je tudi obrnilo na sodišče, a so bili doslej neuspešni.
Odločitev se je maščevala Johnsonu, saj je privedla do tega, da so opozicijski poslanci in uporniški poslanci iz vrst konservativcev dosegli sprejem omenjenega zakona o preprečitvi brexita brez dogovora.
Na upor v svoji stranki je Johnson odgovoril z izključitvijo 21 poslancev
Na volitvah tudi ne smejo kandidirati kot člani konservativne stranke. To je sprožilo nov upor, tako da je več ministrov izstopilo iz vlade in stranke. Med njimi je bila tudi ministrica za delo in pokojnine Amber Rudd.
Odstop je danes napovedal tudi predsednik spodnjega doma parlamenta John Bercow. Napovedal je, da bo s položaja odstopil ob morebitnih predčasnih volitvah oziroma najpozneje 31. oktobra, ko naj bi Velika Britanija zapustila EU.
Kot je dejal v govoru pred poslanci, se njegov čas na položaju, na katerem je bil deset let, bliža koncu. "Če bo parlament drevi podprl razpis predčasnih volitev, se bo moj mandat predsednika poslanske zbornice in poslanca končal s koncem parlamentarnega sklica," je dejal. "Če parlament tega ne bo podprl, ocenjujem, da bo najmanj težav in najbolj demokratično, če odstopim v četrtek, 31. oktobra," je dodal.
Nekdanji poslanec konservativcev je predsednik spodnjega doma parlamenta postal leta 2009, ko je na položaju nasledil Michaela Martina. Tedaj je po poročanju britanskih medijev napovedal, da na položaju ne bo več kot devet let.
V zadnjem času je bil tarča ostrih kritik zagovornikov brexita, češ da je pristranski in da je prilagodil pravila, da bi otežil njihova prizadevanja in pomagal nasprotnikom izstopa iz EU.
Johnson se je sicer danes v Dublinu zavzel za izstop Velike Britanije iz EU na podlagi dogovora. Kot je dejal pred pogovori z irskim kolegom Leom Varadkarjem, bi dogovor lahko dosegli do 18. oktobra. Brexit brez dogovora bi bil po Johnsonovem mnenju neuspeh politike, za katerega bi bili odgovorni obe strani.
Znova je sicer poudaril, da bo država iz unije izstopila 31. oktobra, in sicer z dogovorom ali brez njega. Je pa dejal, da ostaja pot, ki bi zadovoljila tako želje Britancev in obenem dala Irski zagotovila, ki jih potrebuje.
Johnson z irskim kolegom Leom Varadkarjem.
Za Johnsona je najbolj sporno irsko varovalo, ki naj bi preprečilo uvedbo nadzora na meji na Irskem otoku. Premier želi varovalo odstraniti iz ločitvenega sporazuma, ker zanj pomeni ujetost Velike Britanije v EU. Unijo je zato že pozval k umiku varovala iz izstopnega sporazuma, vendar je EU možnost pogajanj o tem vprašanju izključila. A v primeru brexita brez dogovora grozi uvedba nadzora na meji med Irsko in Združenim Kraljestvom oziroma Severno Irsko.
Irski premier je dejal, da je Dublin "odprt za alternative irskemu varovalu", a da morajo te biti realne. Ob tem je ponovil stališče irske vlade, da brez irskega varovala ne bo dogovora z EU. Dejal je še, da še niso prejeli alternativnega predloga.