Petek, 5. 5. 2023, 22.02
1 leto, 6 mesecev
Je v ozadju povišanja cen hrane lakota po dobičku?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
4,52
32
Allianzova študija ocenjuje, da so gospodinjstva v zadnjem letu zaradi višjih cen izgubila med 1,1 in 9,2 odstotka kupne moči. Velik padec kupne moči je bil še zlasti v državah, ki so najbolj odvisne od uvoza hrane.
Na višje cene hrane v Evropi so poleg povišanja cene surovin in energentov vplivale tudi želje živilskih podjetij po čezmernem ustvarjanju dobička, s katerimi bi nadomestila izgubljene marže v drugem četrtletju lanskega leta. Od sredine lanskega leta je s tem čezmernim ustvarjanjem dobička povezanih približno deset odstotkov povišanja cen hrane, ugotavlja nemška zavarovalnica Allianz.
Ena od značilnosti obdobja po začetku ruskega napada na Ukrajino februarja lani je tudi skok inflacije. Po zadnjih Eurostatovih podatkih je območje z evrom aprila na letni ravni zabeležilo sedemodstotno inflacijo, potem ko so se cene življenjskih potrebščin marca zvišale za 6,9 odstotka. Evropski statistični urad je še ugotovil, da so inflacijo tudi pretekli mesec najbolj poganjale visoke cene hrane in pijače.
Allianzova študija o povišanju cen hrane
O vzrokih za rast cen hrane in pijače se ukvarja tudi letos aprila objavljena študija ekonomskih strokovnjakov na nemški zavarovalnici Allianz z naslovom Evropska inflacija cen hrane – lačni dobička? (v izvirniku European food inflation – hungry for profits?). Po napovedi študije se bodo cene hrane v Evropi znižale šele konec leta.
Študija tudi ugotavlja, da umirjanje cen surovin ni pomagalo ublažiti pritiskov na cene hrane v Evropi, kar pomeni, da tudi drugi dejavniki povzročajo nenehne cenovne pritiske pri hrani.
Podražitve pakirane hrane
Zdi se, da so cene najbolj povišala podjetja, ki se ukvarjajo s pakirano hrano, in ne toliko trgovci na drobno z živili. V preteklosti je bilo ravno obratno. Leta 2022 so proizvajalci hrane na medletni ravni svoje cene zvišali za 17 odstotkov, trgovci na drobno pa za 12 odstotkov. So pa trgovci na drobno večino (vendar ne vseh) svojih stroškov prevalili na kupce.
Najbolj se je povečala cena pakirane oziroma predelane hrane. Predelana hrana namreč običajno vključuje večji delež stroškov energije in pakiranja. Najbolj se je povečala cena pakirane hrane v diskontnih trgovinah. Države, kjer imajo veliko diskontnih trgovin in kjer ljudje kupujejo veliko pakirane hrane, so imele po Allianzovi študiji višjo inflacijo.
Študija tudi ugotavlja, da se povišanje cen hrane med državami močno razlikuje, in sicer zaradi strukturnih dejavnikov. V državah, kot so Francija (7,3 odstotka), Italija (9,3 odstotka) in Španija (11,6 odstotka), je bila lani inflacija cen hrane nižja od evropskega povprečja, ki je bila 11,9 odstotka. Na drugi strani so Nemčija (12,6 odstotka), Poljska (14,5 odstotka) in Slovaška (18,6 odstotka) lani zabeležile nadpovprečno povišanje cen hrane. Te razlike so po ugotovitvah Allianzovih strokovnjakov povezane s tremi razlogi.
Prvi razlog: diskontni trgovci
Prvi razlog je povezan s strukturo maloprodajnega trga. Države z nadpovprečnim deležem diskontnih trgovcev na splošno poročajo o nadpovprečni inflaciji. Diskontni trgovci imajo na splošno precej višje tržne deleže v Nemčiji (47 odstotkov) ter srednji in vzhodni Evropi v primerjavi z južno Evropo (na primer osem odstotkov v Italiji). Cene pakiranih živil diskontnih blagovnih znamk so po študiji rasle hitreje v primerjavi s cenami blagovnih znamk.
Drugi razlog: prehranske navade kupcev
Drugi razlog so porabniške navade. Predelana hrana običajno vključuje večji delež stroškov energije in pakiranja, zato države z nadpovprečno visoko potrošnjo teh živil praviloma poročajo o nadpovprečni inflaciji. V Evropi je poraba predelane hrane v Franciji, Italiji ali Španiji sorazmerno manjša kot v Veliki Britaniji, Nemčiji ali nordijskih državah.
Tretji razlog: odvisnost od uvoza ukrajinske hrane
Tretji razlog je po študiji povezan z odvisnost od uvoza hrane iz Ukrajine, zaradi česar so najbolj prizadete vzhodnoevropske države. Po drugi strani pa vemo, da je v zadnjem obdobju več vzhodnih članic EU prepovedalo uvoz ukrajinskega žita, ker naj bi predstavljal nelojalno konkurenco domačim kmetom.
Želja podjetij po dobičku, s katerim bi nadoknadili "težke mesece"
Na naraščanje cen hrane pa vpliva tudi čezmerno ustvarjanje dobička podjetij. Od srede lanskega leta namreč približno deset odstotkov povišanja cen hrane ni mogoče pojasniti z višjimi cenami surovin in energentov.
V državah, kjer ni toliko diskontnih trgovcev in kjer ljudje ne uživajo veliko predelane hrane, je inflacija po Allianzovi študiji nižja. Med te države spada tudi Italija, ki je imela lani 9,3-odstotno povišanje cen hrane, kar je manj od evropskega povprečja.
Pri tem čezmernem ustvarjanju dobička gre po študiji tudi za željo podjetij v živilskem sektorju, da bi nadoknadila težke mesece med marcem in junijem 2022. Takrat se je indeks skupnih stroškov za sektor povečal za 6,7 odstotka, medtem ko se je prihodek povečal za pičlih 0,8 odstotka. Študija tudi ugotavlja, da je večini podjetij od takrat uspelo spet povečati prihodke na takšno raven, da so višji od stroškov. To nakazuje, da so podjetja v živilskem sektorju zviševala cene, da bi nadomestila izgubljeno maržo.
Breme višjih cen na plečih potrošnikov
Potrošniki bodo še naprej prevzemali breme višjih cen. Študija ocenjuje, da so gospodinjstva v zadnjem letu izgubila med 1,1 in 9,2 odstotka kupne moči, pri čemer so najbolj prizadete vzhodnoevropske države. Nadaljnje zvišanje cen hrane za več kot 20 odstotkov bi lahko povzročilo padec potrošnje v EU za približno eno odstotno točko.
Skrčflacija
Pri višanju cen hrane je treba omeniti tudi t. i. skrčflacijo. S tem pojmom na Zvezi potrošnikov Slovenije (ZPS) prevajajo angleški pojem shrinkflation. V času inflacije namreč tako tuji kot tudi slovenski proizvajalci vedno pogosteje prikrito dvigujejo ceno izdelkom tako, da zmanjšajo njihovo količino, torej skrčijo količino izdelka v embalaži, pojasnjuje ZPS na svoji spletni strani.
V sklopu kampanje ZPS svetuje, potrošnik privarčuje je ZPS začel zbirati primere izdelkov, za katere so potrošniki na trgovskih policah zaznali, da se je njihova količina skrčila. V zadnjem obdobju so skrčflacijo najbolj opazili pri prehranskih izdelkih, na primer instant napitkih z vitamini, rezancih in margarinah. Krčenje so zasledili tudi pri kozmetiki in hrani za domače živali.
Zmanjšanje količin ni prepovedano, a je to do kupcev neprijazna praksa
Kot poudarja ZPS, zmanjšanje količine izdelkov ni prepovedana praksa, saj ni v nasprotju z veljavno zakonodajo. Proizvajalci imajo avtonomijo pri določanju cen za enoto, pri izbiri sestavin in tudi embalaže.
Vendar o zmanjšanju količine izdelkov potrošnika ne obvestijo, ampak to pogosto poskušajo celo prikriti z nespremenjenim videzom embalaže (pogosto proizvajalci "skrčenim" izdelkom tudi ne spremenijo cene). Večina potrošnikov se ob tem počuti opeharjene, zato lahko rečemo, da je skrčflacija do potrošnika neprijazna praksa, še poudarja ZPS.
32