Ponedeljek, 18. 5. 2020, 4.00
4 leta, 5 mesecev
Je ta država mlinski kamen okoli vratu EU?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
4,33
11
Britansko izstopanje iz EU je že pred pandemijo novega koronavirusa povzročalo veliko negotovosti, zlasti o tem, kakšne bodo gospodarske posledice tako imenovanega trdega brexita za članice EU. Zaradi britanskega vztrajanja na okopih v pogajanjih glede prostotrgovinskega sporazuma z EU je trdi brexit še vedno mogoč. To lahko za EU, ki jo je pandemija precej razmajala, postane mlinski kamen, ki jo bo še bolj povlekel proti dnu.
Zaradi brezglave politike britanskega premierja Borisa Johnsona je Velika Britanija ena od držav, ki jo je pandemija novega koronavirusa najbolj prizadela. Za nameček pa Velika Britanija v pogajanjih z Brusljem še naprej trmasto vztraja na okopih.
Že 31. januarja se je Velika Britanija poslovila od Evropske unije. Ob tem seveda ni manjkalo bučnega proslavljanja tiste dobre polovice Britancev, ki so junija 2016 na referendumu navdušeno glasovali za izstop iz EU. Ta dan je bil za zagovornike izstopa nekakšen britanski dan neodvisnosti, dan, ko je Velika Britanija znova postala suverena država.
Ikona britanskih evroskeptikov
Ta dan je bil pika na i dolgoletnega truda zdajšnjega britanskega premierja Borisa Johnsona. Svojo evroskeptično kariero je začel kot dopisnik v Bruslju konec osemdesetih let prejšnjega stoletja. Že takrat je postal ikona vedno močnega britanskega evroskeptičnega krila konservativne stranke. Zato ni naključje, da je bil v času referendumske kampanje poleg Nigela Faragea glavni obraz tako imenovanih brexiterjev, zagovornikov izstopa iz EU.
Britanski premier Boris Johnson je zaradi svoje nedosledne, neodgovorne in tudi deloma brezglave politike v boju proti širjenju novega koronavirusa povzročil, da je Velika Britanija po številu mrtvih zaradi koronavirusne bolezni trenutno na prvem mestu v Evropi. Še sam se je okužil z nevarnim virusom in za teden dni obležal v bolnišnici. Med pandemijo je še enkrat postal očka, saj mu je njegova partnerica Carrie Symonds, ki se je prav tako okužila z virusom, rodila sina.
Sprva mu po uspešnem referendumu ni uspelo postati vodja konservativcev in britanski premier, saj je v strankarskem boju povlekel krajši konec, zaradi česar se je taktično umaknil. Svojo priložnost je dočakal lani po polomu Therese May, se zavihtel na čelo konservativcev in vselil na Downing Street 10. Decembra lani je na predčasnih volitvah povozil laburiste in prepričljivo zmagal.
Pripadnik britanske elite, ki je navdušil delavski razred
Kljub temu da je tipični predstavnik britanskega višjega sloja, ki se je šolal na prestižni elitni univerzi v Etonu, mu je uspelo tisto, kar ni prej še nobenemu konservativcu – uspešen naskok na tradicionalno laburistične volilne trdnjave v delavski severni Angliji.
To mu je uspelo zato, ker se je vsaj javno spretno odmaknil od thatcherjanstva in se razglasil za socialno čutečega konservativca (tako imenovani one nation conservatism). Odvrgel je fiskalni konservativizem in namesto finančnih rezov v proračun obljubljal več javnega denarja za policijo, šolstvo in britanski javni zdravstveni sistem (NHS). S svojim zabavljaškim značajem je znal popihati na dušo tudi preprostim volivcem.
Razklani laburisti in enostavni Johnsonov slogan
Če so bili laburisti Jeremyja Corbyna razklani na zagovornike in nasprotnike brexita in pred volitvami niso imeli enotne politike o izstopu, je bilo Johnsonovo sporočilo enostavno – get brexit done (udejanjimo brexit). Poleg tega je Johnson vedno znal tudi spretno zaigrati na strune britanskega oziroma, bolje rečeno, angleškega nacionalizma, proti kateremu niso imuni niti tradicionalni laburistični volivci.
Medtem ko se je Johnson še vedel tako, kot da novi koronavirus ne bo povzročil nobenih dramatičnih posledic, in ni prepovedal množičnih glasbenih in športnih dogodkov, so preplašeni Britanci že sredi marca v paniki dobesedno izropali trgovine, da bi si nakopičili dovolj zalog hrane in toaletnega papirja.
Seveda je vprašanje britanskega izstopa že od referenduma leta 2016 eden od glavnih virov negotovosti v EU. Ne samo zato, ker britanski ne EU spodbuja podobne evroskeptične poskuse tudi v drugih članicah EU, ampak zlasti zaradi strahu pred tako imenovanim trdim oziroma nenadzorovanim brexitom. Ne pozabimo, v času pred pandemijo novega koronavirusa je grožnja trdega brexita poleg Trumpove trgovinske vojne proti Kitajski pomenila morebitni glavni razlog za izbruh nove gospodarske krize.
Kako je virus povozil novega Churchilla
A če je Boris Johnson znal pripeljati Veliko Britanijo iz EU, je kmalu prišel nasprotnik, ki mu ni bil kos – novi koronavirus. Za Johnsona se ve, da je velik občudovalec slavnega britanskega premierja Winstona Churchilla. O njem je leta 2014 celo napisal knjigo. Napisal je ni samo zato, ker je Churchillov občudovalec, ampak ker je poskušal bralce zvito prepričati, da je sam pravzaprav novi Churchill. A ko je prišel hud izziv v obliki pandemije, Johnson ni bil zmagovalen v Churchillovem slogu, temveč mu je spodletelo na celi črti.
Najprej se je Johnson virusu skoraj posmehoval v svojem zabavljaško-samozavestnem slogu. "Stalno se rokujem. Zadnjič sem bil v bolnišnici, kjer se mi zdi, da je bilo tudi nekaj bolnikov s koronavirusom, in lahko z veseljem povem, da sem se rokoval z vsemi. Še naprej se bom rokoval," je oznanil Britancem 3. marca.
Začetno navdušenje nad čredno imunostjo
Šele 12. marca, dan po tem, ko je Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) razglasila pandemijo, je Britancem dal prvič vedeti, da je zadeva resna. A to so bili tudi dnevi, ko je Johnson, kljub temu da so po svetu že začeli krožiti srhljivi posnetki iz severnoitalijanskih bolnišnic, stavil na prekužitev Otočanov za dosego tako imenovane čredne imunosti (herd immunity), ki naj bi končala pandemijo.
Pomanjkanje zaščitne opreme za zdravstveno osebje, premalo ventilatorjev in postelj za intenzivno nego. To so težave, s katerim se je v obdobju prvega udarca pandemije spopadal britanski javni zdravstveni sistem (NHS). NHS se na koncu med pandemijo ni zlomil, a je bilo to menda le zato, ker v bolnišnicah starejših bolnikov z boleznijo covid-19 sploh niso testirali, ampak so jih poslali kar nazaj v domove za ostarele, kjer so okužili še druge stanovalce. Veliko bolnikov je tako zaradi koronavirusne bolezni umrlo v domovih za ostarele, ne v bolnišnicah.
Britanska vlada kljub opozorilom tako ni prepovedala množičnih zborovanj. Med 10. in 13. marcem si je na primer konjske dirke v Cheltenhamu vsak dan ogledalo vsaj 60 tisoč gledalcev. Enajstega marca je bil nabito poln tudi stadion Anfield, na katerem se je domači Liverpool kosal z madridskim Atleticom.
Otok v karanteni, Johnson v bolnišnico
Šele 23. marca je Johnson (menda zaradi projekcij, da bo zaradi načrtne prekužitve umrlo pol milijona Britancev) na vrat na nos spremenil politiko in Veliko Britanijo poslal v karanteno. Štiri dni pozneje je sporočil, da je sam okužen z novim koronavirusom. Z virusom je bila okužena tudi njegova noseča zaročenka Carrie Symonds.
Zmedena politika Borisa Johnsona v obdobju pandemije je postala tudi tarča posmehovanja njegovih rojakov. Na Twitterju je premierja smešil tudi znani britanski komik Matt Lucas:
— realmattlucas (@RealMattLucas) May 10, 2020
Johnson je moral 5. aprila celo v bolnišnico, kjer je za teden dni pristal na oddelku za intenzivno zdravljenje. Menda naj bi njegovo življenje celo viselo na nitki. A je bil vedno pri polni zavesti in ga ni bilo treba umetno predihavati z ventilatorjem.
Evropska država z največ mrtvimi
Johnsonova nedosledna politika do pandemije in dejstvo, da je bil NHS popolnoma nepripravljen na pandemijo (pomanjkanje zaščitne opreme, ventilatorjev in postelj za intenzivno nego; pošiljanje okuženih iz bolnišnic nazaj v domove za ostarele, kjer so okužili še druge), sta na koncu Veliko Britanijo pripeljala v položaj, da (po podatkih worldometers.info s 15. maja) s približno 34 tisoč mrtvimi zaradi koronavirusne bolezni zaostaja le še za ZDA. Je torej evropska država z največ mrtvimi zaradi bolezni covid-19.
Velika Britanija je 31. januarja izstopila iz EU. Konec letošnjega leta se izteče tudi prehodno obdobje, po katerem je Velika Britanija še vedno del carinske unije in ima neoviran dostop do notranjega trga EU. London in Bruselj morata v tem času skleniti prostotrgovinski sporazum. Vodja britanskih pogajalcev je David Frost (levo), glavni pogajalec unije pa je Francoz Michel Barnier. Pogajanja se še vedno niso premaknila z mrtve točke, napredka ni bilo niti na pogajanjih pretekli teden. Ker Velika Britanija kljub pandemiji noče privoliti v podaljšanje prehodnega obdobja, je tako imenovani trdi brexit vse bolj realna možnost.
Po številu potrjenih okužb je Velika Britanija na četrtem mestu na svetu – za ZDA, Španijo in Rusijo. Po številu mrtvih na milijon prebivalcev je Velika Britanija, če odštejemo žepni državici San Marino in Andoro, na četrtem mestu na svetu. Glede na kazalnike bo na tej lestvici verjetno kmalu prehitela Italijo. Pred njo bosta tako samo še Belgija in Španija.
Velika Britanija ponosno na poti v trdi brexit
Kljub katastrofalnemu spoprijemanju s pandemijo in hudim gospodarskim posledicam pandemije pa Johnsonova Velika Britanija še vedno napenja mišice v pogajanjih z EU. Pogajanja med Londonom in Brusljem pretekli petek tako niso prinesla napredka.
Časa pa zmanjkuje, saj morata Velika Britanija in EU prostotrgovinski sporazum skleniti do konca letošnjega leta. To prehodno obdobje lahko podaljšata – a se morata o tem dogovoriti do julija. Velika Britanija kljub pandemiji trmasto zavrača podaljšanje prehodnega obdobja. V primeru, da London in Bruselj ne bosta sklenila prostotrgovinskega sporazuma, se bo zgodil tako imenovani nedogovorjeni brexit (no-deal brexit) oziroma trdi brexit, kar bo seveda imelo negativne gospodarske posledice za obe strani.
11