Aleš Žužek

Četrtek,
22. 10. 2020,
10.51

Osveženo pred

4 leta

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 0

100

Natisni članek

Natisni članek

terorizem islamisti Samuel Paty Francija

Četrtek, 22. 10. 2020, 10.51

4 leta

Je Francija na robu državljanske vojne?

Aleš Žužek

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 0

100

Francoski vojak pred Eifflovim stolpom | Nad Francijo že nekaj let nenehno visi grožnja islamskega terorizma. Umor učitelja Samuela Patyja tako ni veliko presenečenje. Francoski državi do zdaj ni uspelo zatreti islamistične nevarnosti. Nekateri zato že vsaj od leta 2015 svarijo, da Francija drsi v državljansko vojno. | Foto Reuters

Nad Francijo že nekaj let nenehno visi grožnja islamskega terorizma. Umor učitelja Samuela Patyja tako ni veliko presenečenje. Francoski državi do zdaj ni uspelo zatreti islamistične nevarnosti. Nekateri zato že vsaj od leta 2015 svarijo, da Francija drsi v državljansko vojno.

Foto: Reuters

Francija je država, ki ji pandemija novega koronavirusa ne prizanaša. Za nameček pa se ta država že nekaj let sooča z nasilnim islamskim radikalizmom.

Napad mladega, komaj 18-letnega islamista čečenskega rodu, ki je pred dnevi napadal in s 30-centimetrskim kuhinjskim nožem obglavil 47-letnega srednješolskega učitelja zgodovine Samuela Patyja, je Francoze znova grozeče opozoril na islamistično nevarnost, ki ždi med njimi.

Napada, ki sta leta 2015 šokirala Francoze

Prav Francija je namreč tista evropska država, ki je do zdaj doživela najhujše napade islamskih teroristov. Spomnimo se le napada na uredništvo satirične revije Charlie Hebdo januarja 2015, ko sta do zob oborožena brata Said in Cherif Kouachi umorila dvanajst ljudi in jih dvanajst ranila.

Korona
Novice Iskanje rešilne bilke, ki bo uničila korono

Napad je pretresel in šokiral Francijo, a žalovanje, objokovanje žrtev in mirni protesti proti islamističnemu nasilju niso pomagali. 13. novembra istega leta je skupina islamistov, povezana z zloglasno Islamsko državo, v francoski prestolnici v pravem pokolu umorila 131 ljudi, 413 pa jih ranila.

Na desetine mrtvih na obmorski promenadi

Francozi so si komajda opomogli od tega napada, ko je islamski skrajnež Mohamed Lahouaiej-Bouhlel z 19-tonskim tovornjakom 14. julija 2016 – na francoski državni praznik – moril v francoskem obmorskem mestu Nica. Umrlo je 86 ljudi, 434 jih je bilo ranjenih.

Amy Coney Barrett
Novice Trumpova izbranka, ki noče biti kraljica

To so bili trije najodmevnejši napadi, poleg njih je bilo v Franciji še več napadov islamistov, ki pa niso terjali toliko žrtev, a so kljub temu pretresli Francijo zaradi okrutnosti in grozljivosti.

Za srednješolskega profesorja Samuela Patyja so bile usodne karikature golega islamskega preroka Mohameda, ki jih je v okviru pouka svobode izražanja pokazal svojim dijakom. To naj bi počel vsako leto. Preden je pokazal karikature, ki jih je pred leti objavil satirični tednik Charlie Hebdo, je dal muslimanskim dijakom možnost, da odidejo iz razreda, če mislijo, da jih bodo karikature užalile. Neka muslimanska dijakinja, ki je zapustila razred, je pozneje o karikaturah obvestila svoje starše. Njen oče je potem zagnal vik in krik ter javno, tudi po družbenih omrežjih, zahteval od srednje šole, naj odpusti Patyja, češ da je pokvarjen. Muslimanske starše je tudi pozival, naj protestirajo pred šolo. Dogajanje v zvezi s Patyjem je spodbudilo Abdullaha Anzorova, ki osebno ni poznal Patyja ter je živel v drugem kraju in ni imel nobene povezave s šolo, da je napadel učitelja.

Francoska država je že po pariških napadih novembra 2015 zaostrila politiko, s katero je hotela preprečiti nadaljnje napade. Vsekakor pa številni islamistični napadi dokazujejo, da ji to ni popolnoma uspelo.

Močna muslimanska skupnost v Franciji

Dejstvo je, da ima Francija zelo močno muslimansko skupnost. Zlasti v 60. in 70. letih prejšnjega stoletja so namreč v Francijo iz njenih nekdanjih kolonij prihajali številni muslimanski priseljenci, zlasti iz območja Magreba (Alžirija, Maroko in Tunizija), in se naselili v francoska industrijska središča.

Jordan Peterson
Novice Trpljenje Jordana Petersona

Ni točnega podatka o tem, koliko muslimanov živi v Franciji, saj francoski zakon iz davnega leta 1872 francoskim državnim oblastem prepoveduje zbiranje podatkov o tem, kakšne vere so državljani. Zakon iz leta 1979, ki prepoveduje zbiranje podatkov o rasnem in etničnem izvoru ter o političnem, filozofskem in verskem prepričanju državljanov, je to načelo še utrdil.

Povečevanje števila muslimanov

Ker ni mogoče zbirati podatkov o verskem prepričanju s pomočjo državnih popisov, je edino orodje za približno oceno anketiranje. Po eni od študij, ki je bila narejena leta 2010, je takrat v Franciji živelo 2,1 milijona ljudi, starih med 18 in 50 let, ki so se opredelili za verujoče muslimane. V to številko je vključenih tudi od 70 tisoč do 110 tisoč spreobrnjencev v islam. Po oceni se je za verujoče muslimane v tej anketi opredelila okoli tretjina tistih prebivalcev Francije, ki imajo korenine v muslimanskih državah.

Zaradi Patyjevega umora so šli na ulice številni Francozi. Podobno je bilo tudi ob nekaterih prejšnjih islamističnih terorističnih napadih. A do zdaj protesti niso ustavili islamističnega nasilja. | Foto: Reuters Zaradi Patyjevega umora so šli na ulice številni Francozi. Podobno je bilo tudi ob nekaterih prejšnjih islamističnih terorističnih napadih. A do zdaj protesti niso ustavili islamističnega nasilja. Foto: Reuters

Ameriški raziskovalni center Pew (Pew reasarch center) je leta 2017 ocenil, da v Franciji živi nekaj več kot 5,7 milijona muslimanov oziroma 8,8 odstotka celotnega prebivalstva. Po napovedi omenjenega centra bo v Franciji leta 2050 živelo 8,6 milijona muslimanov, kar bo predstavljalo 12,7 odstotka vsega prebivalstva.

Radikalna generacija džihad

Težava za Francijo je, da se je vse več mladih pripadnikov teh muslimanskih skupnosti v zadnjih letih zelo radikaliziralo. Ti mladi islamski skrajneži so tisti, ki izvajajo teroristične napade. Številni mladi islamisti so pred leti iz francoskih (in drugih zahodnoevropskih) mest odhajali v Sirijo in se borili na strani Islamske države. Številni družboslovci in politični analitiki govorijo o tako imenovani generaciji džihad ali generaciji Alah.

Kamala Harris in Mike Pence
Novice Bo eden od njiju po slovenski zaslugi postal predsednik ZDA?

Da v četrtih francoskih mest, kjer živi veliko priseljencev oziroma potomcev priseljencev, vre, je bilo očitno že leta 2005, ko so v pariških predmestjih izbruhnili neredi, ki so se pozneje razširili tudi v nekatera druga francoska mesta z močnimi skupnostmi priseljencev. V teh izgredih je takrat zagorelo več kot osem tisoč avtomobilov.

Krepitev islamističnih vzporednih družb

Zažiganje avtomobilov je nasploh skorajda že tradicionalno izražanje nezadovoljstva mladih, ki imajo priseljenske korenine. Da je pogosto v ozadju tudi verski fanatizem, kaže to, da je pred leti nemški časnik Frankfurter Allgemeine Zeitung (FAZ) pisal, da Francozi, ki živijo v soseskah z velikim številom muslimanov, v svojih avtomobilih namerno na vidnem mestu pustijo muslimanske molilne preproge, ker upajo, da bodo mladi izgredniki pustili njihov avtomobil pri miru, misleč, da je lastnik avtomobila musliman.

V Franciji živi več kot 5,7 milijona muslimanov. Do leta 2050 naj bi njihovo število naraslo na več kot osem milijonov. Mladi muslimani v Franciji se v zadnjih letih vse bolj versko radikalizirajo.  | Foto: Reuters V Franciji živi več kot 5,7 milijona muslimanov. Do leta 2050 naj bi njihovo število naraslo na več kot osem milijonov. Mladi muslimani v Franciji se v zadnjih letih vse bolj versko radikalizirajo. Foto: Reuters

Ta verski fanatizem se v Franciji odraža tudi v vse močnejšem pojavu islamističnih vzporednih družb. Te so postale že tako žgoča težava, da je francoski predsednik Emmanuel Macron vzporedne družbe poimenoval islamistični separatizem in jim v začetku letošnjega leta doneče napovedal boj.

Macron napoveduje zaostritve

Seveda ni naključje, da je ta Macronova napoved ponovnega zavzetja 47 francoskih mestnih četrti, ki naj bi podlegle islamističnemu separatizmu, padla ravno v čas pred letošnjimi francoskimi lokalnimi volitvami. Tudi po okrutnem umoru Samuela Patyja Macron, ki ga leta 2022 čakajo predsedniške volitve, napoveduje ostrejše ukrepe proti islamistom, a o podrobnostih molči.

Nudistka
Novice Največji raj za svingerje na svetu je novo žarišče korone

Opozicija od njega terja odločnejše korake. Tako je francoski konservativni evroposlanec François-Xavier Bellamy dejal, da "s cvetjem in svečami ni še nihče nikoli zmagal v vojni". Kot piše FAZ, lahko podobne tone o bolj odločnih ukrepih zdaj slišimo tudi v taboru francoske levice.

Svarila pred državljansko vojno

Vsekakor je vse močnejši islamski radikalizem velika težava za Francijo. Že vsaj od leta 2015, ko se je začel val islamističnih terorističnih napadov, lahko pogosto slišimo svarila, da lahko v Franciji izbruhne državljanska vojna. Krepitev islamizma namreč krepi tudi tiste francoske politične sile, ki zahtevajo radikalne in odločne ukrepe.

Čečenski islamski terorizem

Učitelja Samuela Patyja je umoril 18-letni Abdullah Anzorov, ki je bil čečenskega rodu. Rodil se je v Moskvi, a je s starši pred 12 leti kot begunec prišel v Francijo. Njegova polsestra se je leta 2014 pridružila Islamski državi v Siriji. Po umoru učitelja je bil Anzorov ubit v spopadu s policijo. V Franciji živi okoli 67 tisoč Čečenov, ki so zlasti v začetku stoletja, ko je Putinova Rusija šla v radikalen obračun z nepokorno Čečenijo in čečenskimi islamisti, prišli v državo kot azilanti oziroma begunci. Težava za francoske varnostne organe je, da so Čečeni zelo zaprta skupnost, velika ovira za uspešno zbiranje obveščevalnih podatkov je tudi nepoznavanje čečenskega jezika. Anzorov ni prvi čečenski islamski terorist, ki je moril v kateri od zahodnih držav. Maja 2018 je nek Čečen v Parizu z nožem umoril enega človeka, štiri pa ranil. Leta 2013 pa sta čečenska brata Džohar in Tamerlan Carnajev v ZDA podstavila bombi v cilju bostonskega maratona in ubila tri ljudi, še več oseb pa ranila.

Junija letos so odmevali dogodki v francoskem mestu Dijonu, ko je več sto oboroženih Čečenov, ki so v mesto prišli iz drugih francoskih mest in tudi iz tujine, začelo obračunavati s pripadniki neke arabske mamilarske tolpe, ki naj bi pred tem napadli nekega čečenskega mladeniča. Prizori, ki so prihajali iz Dijona, so spominjali na kakšno državljansko vojno.