Petek, 28. 1. 2022, 22.14
2 leti, 9 mesecev
Je Evropa plinski talec Putinove Rusije?
Evropa je precej odvisna od dobav ruskega zemeljskega plina. Ker so se po izbruhu ukrajinsko-ruske krize leta 2014 odnosi med Zahodom in Rusijo precej poslabšali, po mnenju številnih obstaja nevarnost, da bo Evropa postala nekakšen ruski plinski talec.
Zadnje dneve je pozornost svetovne politike in svetovnih medijev uprta v Ukrajino. Putinova Rusija naj bi ob meji z Ukrajino, s katero je v sporu od leta 2014 (tega leta je ruski predsednik Vladimir Putin ukrajinski Krim priključil k Rusiji in podprl proruske separatiste na vzhodu Ukrajine), nakopičila več kot sto tisoč vojakov. Po navedbah, ki prihajajo iz krogov zahodnih obveščevalnih služb, naj bi imela Rusija na meji z Ukrajino od 112 tisoč do 120 tisoč vojakov.
Nemška zadržanost do ukrajinske krize
Nekateri najbolj zaskrbljeni že govorijo o tem, da Putin načrtuje napad na Ukrajino in njeno zasedbo. Nekatere evropske države so odločno diplomatsko podprle Ukrajino in ji tudi začele pošiljati pomoč v orožju ali denarju (na primer Velika Britanija, Poljska, Češka ...). Ukrajino so vojaško podprle tudi ZDA, med drugim so ji poslale sodobno protitankovsko orožje. Po napovedih pa Washington v Ukrajino ne bo poslal svojih vojakov.
Odpoved jedrski energiji je glavna programska zahteva nemških Zelenih, ki jih vodita Robert Habeck in Annalena Baerbock. Zaradi tega je Nemčija še bolj odvisna od ruskega plina. Na drugi strani je Baerbockova pred začetkom prevzema položaja zunanje ministrice obljubljala bolj trdo politiko do Putinove Rusije, kar pa bo seveda težko uresničila. Ni namreč mogoče imeti hkrati dobrih gospodarskih odnosov z Rusijo in izvajati trdo zunanjo politiko do nje.
Precej bolj je zadržana Nemčija, zaradi česar nanjo letijo številne graje, tudi iz Kijeva. Berlin je sprva zavračal kakršnokoli vojaško pomoč Ukrajini, na koncu pa po pritiskih iz Kijeva in nekaterih drugih držav sporočil, da bo Ukrajini poslal pet tisoč vojaških čelad. Številni analitiki so prepričani, da je nemška zadržanost posledica velike nemške odvisnosti od dobav ruskega plina. Ta energetska odvisnost se je še povečala zaradi nemškega zapiranja jedrskih elektrarn.
Zapiranje nemških jedrskih elektrarn
Protijedrska usmeritev, ki jo najbolj dosledno zagovarjajo nemški Zeleni, je namreč v Nemčiji zelo razširjena. Po jedrski nesreči v Fukušimi na Japonskem leta 2011 je takratna nemška kanclerka Angela Merkel malce ihtavo napovedala postopno zapiranje nemških jedrskih elektrarn do konca leta 2022.
Na zadnji dan preteklega leta je tako Nemčija zaprla kar tri jedrske elektrarne (Gundremmingen, Brokdorf in Grohnde), do konca letošnjega leta pa bodo prenehale obratovati še zadnje tri nemške jedrske elektrarne: Isar 2, Emsland in Neckarwestheim II.
Gradnja plinovodov v Baltskem morju
Ko je Merklova leta 2011 napovedala energetski preobrat, je že potekala gradnja plinovoda Severni tok 1 pod gladino Baltskega morja. Dogovor o gradnji plinovoda je bil z Rusijo sklenjen septembra 2005, torej v času socialdemokratskega nemškega kanclerja Gerharda Schröderja.
Jedrska elektrarna v Neckarwestheimu v zvezni deželi Baden-Württemberg je ena od treh zadnjih nemških jedrskih elektrarn, ki še obratujejo. Po načrtu bodo te prenehale obratovati ob koncu letošnjega leta.
Prva zamisel o nemško-ruskem podvodnem plinovodu, ki bo zaobšel vmesne države, kot sta Ukrajina in Poljska, pa je padla že leta 1997: takrat je bil v Kremlju Boris Jelcin, nemški kancler pa je bil Helmut Kohl.
Ameriške grožnje s sankcijami
Schröder je po koncu svoje politične kariere postal predsednik odbora delničarjev v Nord Streamu, mednarodnem konzorciju za gradnjo in upravljanje Severnega toka 1, ki je v večinski lasti ruskega Gazproma. Od leta 2017 Schröder, ki je velik zagovornik dobrih odnosov s Putinovo Rusijo, sedi tudi v upravnem odboru ruskega naftno-plinskega državnega podjetja Rosneft.
Leta 2012, po sprejetju odločitve o zapiranju nemških jedrskih elektrarn, pa je bil sklenjen dogovor še o dodatnih dveh cevovodih za plin, ki je dobil ime Severni tok 2. Kljub temu, da so po izbruhu ukrajinsko-ruske krize prihajali pozivi (še zlasti iz ZDA), naj Nemčija ustavi gradnjo Severnega toka 2, do tega ni prišlo. ZDA so celo grozile s sankcijami proti podjetjem, ki so gradila plinovod Severni tok 2.
Ameriški utekočinjeni plin
Ruski plin je Nemčija uvažala že v času Sovjetske zveze in hladne vojne. Že takrat na to Američani niso gledali preveč prijazno. ZDA si sicer v zadnjem času želijo, da bi Nemčija in Evropa uvažali več ameriškega utekočinjenega plina. Evropske države utekočinjeni plin uvažajo tudi iz Nigerije, Katarja in Libije.
Po poročanju medijev je Rusija ob meji z Ukrajino nakopičila več kot sto tisoč vojakov. Vprašanje je seveda, ali je to dovoljšnje število vojakov, da bi Putin napadel in zasedel več kot 40-milijonsko Ukrajino. Glavni Putinov cilj rožljanja z orožjem je, da bi se Zahod odpovedal širitvi Nato pakta na Ukrajino. Zdi se, da skuša ruski predsednik Ukrajino postaviti v podoben položaj, kot sta bila v času hladne vojne Avstrija in še zlasti Finska, ki sta morali biti vojaško nevtralni. Na fotografiji: pogovori med Putinom in predsednikom ZDA Joejem Bidnom.
Vprašanje pa seveda je, ali je nemška zadržanost glede Ukrajine povezana samo z zapiranjem jedrskih elektrarn in posledično večjo odvisnostjo od ruskega plina. Dejstvo je, da nemško gospodarstvo nasploh ni preveč navdušeno nad zahodnimi sankcijami proti Rusiji. Tudi nemško javno mnenje ni naklonjeno pošiljanju nemškega orožja Ukrajini. Po anketi YouGov, ki jo je objavil Frankfurter Allgemeine Zeitung (FAZ), pošiljanju orožja nasprotuje kar 59 odstotkov Nemcev.
Macron za gradnjo novih jedrskih reaktorjev
Poleg tega je precej zadržana do trše politike do Rusije tudi Francija, čeprav ta ni tako energetsko odvisna od Rusije kot Nemčija. Francija za razliko od Nemčije še vedno stavi tudi na jedrsko energijo, kar med Parizom in Berlinom povzroča nesoglasja glede energetske politike.
Tako je francoski predsednik Emmanuel Macron novembra lani napovedal, da bo Francija gradila nove jedrske reaktorje. S tem želi preprečiti preveliko francosko energetsko odvisnost od tujine, doseči podnebne cilje in preprečiti skok cen energentov. Nemška vlada, še zlasti pa odločno protijedrski Zeleni, o tem seveda nočejo niti slišati.
Pariz za pogovore z Moskvo mimo Washingtona
Na drugi strani pa sta Francija in Nemčija zelo podobnih misli glede reševanja ukrajinsko-ruskih napetosti. Macron, ki ni navdušen nad prevelikim vpletanjem Washingtona v evropske zadeve oziroma v zadeve, povezane z evropsko varnostjo, tako zagovarja neposredne evropske pogovore z Moskvo. Njegov cilj je doseči umiritev napetosti z neposrednimi pogovori med Rusijo, Ukrajino, Francijo in Nemčijo.
Francoski predsednik Emmanuel Macron oporeka Washingtonu, da bi se o Ukrajini pogajal z Moskvo tudi v imenu EU oziroma mimo EU. Macron želi rešitev najti v štiričlanskih pogajanjih med Francijo, Nemčijo, Rusijo in Ukrajino. Pri tem vprašanju ima Macron podporo nemškega kanclerja Olafa Scholza. Sta pa Pariz in Berlin na dveh bregovih glede nadaljnje prihodnosti jedrske energije v EU.
To je seveda svojevrstna Macronova košarica ameriškemu predsedniku Joeju Bidnu, ki si želi, da bi se Zahod pri pogajanjih z Moskvo strnil okoli Washingtona.
Evropska odvisnost od ruskega plina
Vrnimo se k vprašanju evropske energetske odvisnosti od ruskega plina. Kot piše ameriški Bloomberg, ima Rusija največje zaloge zemeljskega plina na svetu. Rusija oziroma takrat še Sovjetska zveza je svoj plin začela izvažati kmalu po koncu druge svetovne vojne. Najprej na sosednjo Poljsko. Prve plinovode v sosednje države je Sovjetska zveza začela graditi v 60. letih preteklega stoletja.
Kot tudi piše Bloomberg, Rusija zmanjšuje dobave plina Evropi že od lanskega poletja. Naprej je kot razlog za to navajala pokrivanje domačih, ruskih potreb po plinu, pozneje pa je za razlog navajala zmanjšanje povpraševanja po ruskem plinu v evropskih državah.
Putin za odprtje Severnega toka 2
Putin je decembra lani tudi pomenljivo dejal, da bi dobava plina skozi plinovod Severni tok 2 (ta je že zgrajen, a pristojne nemške institucije še niso izdale dovoljenja za njegovo obratovanje) brez dvoma znižala ceno plina. Po drugi strani pa Biden Rusijo svari, da bo preprečil delovanje Severnega toka 2, če bo Rusija napadla Ukrajino.
Po kopenskih plinovodih skozi Ukrajino v Evropo pride okoli tretjina ruskega plina. V primeru morebitne vojne oziroma oboroženega konflikta bi lahko prišlo do motenj dobave tega plina.
Največja država na svetu dobavlja okoli tretjino zemeljskega plina, ki ga potrebuje EU. Posamezne evropske države, kot so Finska, Estonija, Litva, Latvija, Ukrajina, Slovaška in Bolgarija, so skoraj stoodstotno odvisne od ruskega plina. Na splošno velja, da čim bližje je država Rusiji, bolj odvisna je od njenega plina.
25