Meddržavno sodišče v Haagu (ICJ) je določilo mejo med Ukrajino in Romunijo na območju Črnega morja, s čimer je zaključen dolgoletni mejni spor med državama.
Sodišče je izključilo argumente in zemljevide, ki sta jih predložili državi, ter poiskalo kompromisno rešitev z mejno črto, ki je enako oddaljena od obal obeh držav.
Sporno območje bogato nahajališče plina in nafte
Sporno območje je sicer bogato nahajališče plina in nafte, zaradi česar sta se državi tudi zapletli v spor. Romunija je nato primer leta 2004 predložila ICJ. Za ta korak se je odločila potem, ko so propadla šest let trajajoča pogajanja o morski meji, ki je bila desetletja vzrok za napetosti med državama.
Do leta 1948 romunski otok pripadel SZ
Sodišče je septembra lani zaslišalo predstavnike obeh strani in se osredotočilo predvsem nad glavni kamen spotike - nadzor nad ključnim, 12.400 kilometrov velikim območjem v okolici ukrajinskega Kačjega otoka, kjer naj bi bila nakopičene velike količine naravnih bogastev. Sam Kačji otok je bil do leta 1948 romunski, nato pa je pripadel tedanji Sovjetski zvezi. Slednja je na otoku vzpostavila vojaško bazo, po razpadu SZ pa je otok prešel v roke Ukrajine.
Kijev načrtoval razglasitev ekonomske cone
Kijev je v zadnjih letih načrtoval, da bi okrog Kačjega otoka razglasil izključno ekonomsko cono. Na območju naj bi se po izračunih romunskih strokovnjakov nahajalo vsaj 100 milijard kubičnih metrov plina. Romunske oblasti so odločno nasprotovale prizadevanjem Kijeva, da bi spremenil pravni status otoka s tem, ko ga je predstavljal kot otok, ki uživa "svoje lastno ekonomsko življenje" in tako tudi pravico do izključne ekonomske cone. Romunija je otok na drugi strani namreč opisala kot skalo brez vodnega vira ali vegetacije.
2
