Nedelja, 29. 9. 2019, 12.59
4 leta, 7 mesecev
Hrvaškemu vstopu v schengen ne nasprotuje le Slovenija
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
8,47
31
Hrvaška še vsaj dve leti ne bo del schengenskega prostora, njenemu vstopu v schengen pa nasprotujejo tudi druge države, ne le Slovenija, danes ob sklicevanju na diplomatske vire poroča hrvaški Jutarnji list. Širitvi schengenskega območja na Hrvaško nasprotujejo tudi Nizozemska, Nemčija in Francija, navaja časnik.
Čeprav naj bi oktobra Evropska komisija potrdila, da Hrvaška izpolnjuje tehnične pogoje za vstop v schengensko območje, pa se to torej še ne bo zgodilo tako kmalu. To se kaže tudi v previdnejših izjavah hrvaških politikov glede tega, čeprav so se še pred kratkim hvalili, da bo Hrvaška v schengen vstopila že kmalu, navaja časnik.
Jutarnji list poudarja, da o vstopu v schengensko območje članice tega območja odločajo na zasedanju Evropskega sveta s konsenzom. "Torej niso več pomembni strokovni, ampak politični kriteriji," navaja.
Do konca leta je v času finskega predsedovanja predvideno le še eno zasedanje Evropskega sveta, na katerem se zagotovo ne bo razpravljalo o hrvaškem članstvu v schengnu. Prav tako tega ne bo med hrvaškim predsedovanjem, ki bo v prvi polovici prihodnjega leta.
Hrvaški bo sledila Nemčija, ki nasprotuje vstopu Hrvaške v schengen in prav tako tega vprašanja ne bo dala na dnevni red. Malo verjetno je tudi, da se bo v to vprašanje mešala Portugalska, ki bo predsedovala v prvi polovici leta 2021, nato pa bo na vrsti Slovenija, "ki bo zagotovo izvajala pritisk, da se Hrvaški onemogoči vstop v schengen, razen če do takrat ne bo rešeno vprašanje meje med državama", navaja časnik.
Hrvaški poslanec v Evropskem parlamentu Karlo Ressler je za Jutarnji list tudi pojasnil, da Nizozemska, Nemčija in Francija nasprotujejo nadaljnjim širitvam schengenskega območja, češ da je najprej treba prenoviti pravila za to območje. To bi lahko bil dolgotrajen proces, vendar to po njegovem mnenju ne bi bilo dobro za nikogar.
Tu je tudi vprašanje Romunije in Bolgarije, ki na vstop v schengen čakata že pet let. Ressler meni, da "zagotovo obstaja namen, da se vse tri države sprejme v paketu".
Predvsem Nemčija naj bi se zavzemala za to, da Hrvaška brez Bolgarije in Romunije ne more v schengen. Poleg tega podpira tudi argumente Nizozemske, da Hrvaška ne more v schengen, dokler ne bo rešila vprašanj meja s sosedami. Hrvaška pa ima nerešena vprašanja meje z vsemi sosedami, razen z Madžarsko in Italijo.
Za Nizozemsko so sporna tudi dvojna državljanstva Hrvatov, ki živijo v Bosni in Hercegovini ter imajo po vstopu Hrvaške v EU pravico do nemotenega gibanja v EU. Za Nizozemsko je to dokaz, da je hrvaška meja z BiH, še posebej s Hercegovino, preveč porozna.
Tudi hrvaški premier Andrej Plenković je v soboto v Bruslju zaradi vseh teh argumentov dejal, da je težko oceniti, kdaj bi lahko Hrvaška vstopila v schengen, a dodal, da bo nadaljeval prizadevanja v tej smeri in poskušal nevtralizirati politične vidike katerekoli države.
Slovenija sama naj bi bila prešibka, da bi z vetom preprečila vstop Hrvaške v EU. "Zato poskuša svoje interese uresničevati s tremi precej močnejšimi članicami. No, premier Sloveniji sporoča, da tega ne more početi v nedogled," še navaja Jutarnji list.
31