Hrošč, bajsek, kakec in drugi ljubkovalni vzdevki po svetu

Majhnemu zelju, bučki, jajcu z očesi, sladkorni kocki, sadežu srca, bolhi, gazeli, slončku in golobčku so bralci BBC-ja dodali svoje zanimive ljubkovalne vzdevke, ki so jih spoznali predvsem v zvezah z državljani drugih držav.

V Argentini naj bi bil tako med priljubljenimi vzdevki bicho (hrošč) pa tudi cielo (nebo), medtem ko se finski pari med seboj kličejo muru, kar pomeni krušna drobtina. Pri hrani si vzdevke izposojajo tudi v Španiji, kjer je priljubljen izraz albondiga, kar v španščini pomeni mesna kroglica. Po besedah bralke jo njen španski fant pogosto kliče tudi frutita (majhno sadje), medtem ko svojega mačka kliče verdurita (zelenjavica).

V sosednji Portugalski je priljubljen izraz ursolina (medvedka), v Londonu živeča bralka s koreninami iz Indije pa svojega partnerja kliče Paapubear, kar v nekakšni indijski angleščini pomeni medvedek. Rusi uporabljajo tudi izraz pupsik (ptiček), medtem ko v Nemčiji svoje bližnje kličejo mein Spatzle (moj vrabček).

Malce bolj navihani so v Ekvadorju, kjer se pari med seboj kličejo gordo, kar bi v prevodu pomenilo bajsek ali bajsika, medtem ko na Nizozemskem svoje otroke primerjajo z izločki. Priljubljeni vzdevki so namreč poepie (kakec), scheetje (prdec) in malce bolj konservativen droppie (sladkarija).

Nekoliko bolj racionalni so na Danskem, kjer svoje ljubljene kličejo skat, kar lahko pomeni tako zaklad kot tudi davek, zato bi bil verjetno možen prevod tudi Durs.