Hladen sprejem Hrvaške v EU-ju

Hrvaška bo z začetkom prihodnjega meseca postala 28. članica Evropske unije (EU), ob njenem vstopu v EU pa so države članice negotove, ali naj njen vstop pozdravijo ali ga naj obravnavajo z nezaupanjem. "Želim, da bi bila Hrvaška kot druge normalne evropske države, kot sta Francija in Velika Britanija, in ne kot nekakšna problematična država balkanskega območja," je za Financial Times povedala hrvaška novinarka Sandra Veić Sukreški.

Hrvaška kot še ena šibka država, ki bo vstopila v EU Po tem, ko je leta 2004 v EU vstopilo deset novih držav, med njimi tudi Slovenija, se je EU naučil dragocene lekcije, saj so spoznali, da vstop v EU še ne pomeni večje demokracije. Tako bo večina držav članic pozorna na vstop še enega šibkega južnoevropskega gospodarstva, katerega največja industrija je turizem. Hrvaška je že štiri zaporedna leta v recesiji, hkrati pa je brezposelnost dosegla 20 odstotkov.

Tudi Hrvati, ki opazujejo reševanje evrske krize, so nad vstopom vse manj navdušeni in se sprašujejo, ali se pridružujejo ravno "v času za pogreb", je besede nekdanjega profesorja politične filozofije Žarka Puhovskega povzel Financial Times. Temu nasprotuje hrvaški premier Zoran Milanović, ki je prepričan, da bodo skeptikom dokazali, da ni tako. "Nobena od nekdanjih komunističnih držav ni imela toliko ovir na poti do vstopa kot Hrvaška, ki je tako najbolj pripravljena na vstop," je dejal Milanović.

Milanović vztraja, da Hrvaška ne bo potrebovala mednarodne pomoči Hrvaška bi lahko postala naslednja država, ki bo potrebovala mednarodno pomoč pri izhodu iz krize, saj sta bonitetni agenciji Standard & Poor's in Moody's Hrvaški znižali bonitetno oceno, vendar tudi pri tem Milanović vztraja, da se to ne bo zgodilo, saj se ne bo še pridružila evrskemu območju. Financial Times še navaja, da bi lahko vseeno utrpela hud udarec, saj bodo od 1. julija ruski in turški turisti za vstop v državo potrebovali vizo, kar bo vplivalo na turizem.

Vstop Hrvaške v EU bi lahko povzročil tudi nestabilnost v Bosni in Hercegovini, ki je po mnenju Bruslja najbolj nestabilna država na Balkanu. Pri tem poudarjajo, da bodo bosanski Hrvatje imeli pravice, ki jih imajo evropski državljani, preostali Bosanci pa ne. To pa lahko povzroči zamere v Republiki srbski, bosansko-srbski entiteti.

Nemški mediji niso navdušeni nad vstopom Hrvaške v EU Tudi nemški mediji nad vstopom Hrvaške niso navdušeni. Že pretekli mesec je nemški časopis Bild opisal Hrvaško kot državo "dolga, korupcije in nezaposlenosti", pri tem pa dodal, da bo Hrvaška naslednji "večmilijardni grob EU-ja". Der Spiegel je prepričan, da bi po eni strani lahko imela nemška podjetja koristi od 4,4 milijona novih potencialnih kupcev, na drugi strani pa meni, da Hrvaška ne bo imela kratkoročnih koristi od vstopa v EU.