Guantanamo madež na mednarodnem ugledu ZDA

Podpis ukaza je naletel na pozitivne odzive v tujini in mešane odzive v ZDA, kjer konservativni komentatorji svarijo pred koncem sveta, zagovorniki človekovih pravic pa so si oddahnili.

Preostalih 245 ujetnikov sodi v tri kategorije Z Obamovim ukazom se končuje sedemletno obdobje, ki je predstavljalo velik madež na ameriškem ugledu v svetu, čeprav taborišče še ne bo zaprto najmanj nekaj mesecev, ker se bo morala Obamova administracija odločiti, kaj storiti s preostalimi 245 ujetniki, ki sicer sodijo v tri kategorije. V prvo sodi okoli 100 ujetnikov, ki so opredeljeni kot nenevarni in bi bili že izpuščeni, če ne bi bilo nekaj ovir. Med njimi je pripravljenost njihovih držav, da jih sprejmejo ali nevarnost, da bi jih tam mučili ali usmrtili.

Novi namestnik vodje Al Kaide v Jemnu je nekdanji ujetnik v Guantanamu Večina jih prihaja iz Jemna, kjer še ni posebnega "rehabilitacijskega" programa, ki ga sponzorirajo ZDA. Njegov namen je, da se izpuščeni ne bi zatekli k terorizmu. Tak program ima Savdska Arabija, ki trdi, da je popolnoma uspešen. Vendar pa, kot kaže, ni, če je verjeti islamskim skrajnežem, ki so pred kratkim na spletni strani govorili o novem namestniku vodje Al Kaide v Jemnu Saidu Aliji al Šahiriju, ki je domnevno odgovoren za bombni napad pred ameriškim veleposlaništvom v Sani septembra lani.

Ameriški obveščevalci so njegovo identiteto anonimno potrdili, potrdili pa so tudi, da gre za nekdanjega ujetnika v Guantanamu, ki je bil izpuščen kot nenevaren in predan savdijskemu programu. Takšni primeri, ki jih je po nepreverljivih virih Pentagona še več, služijo kot močan argument nasprotnikom zaprtja Guantanama.

V drugi skupini tudi Kalid Šejk Mohamed V drugo skupino sodijo osumljeni ali že obtoženi teroristi, ki se jim lahko sodi tudi na ameriških civilnih sodiščih, saj je na voljo dovolj dokazov za njihovo obsodbo. Takšni posamezniki, med katerimi je tudi domnevni glavni organizator napadov na ZDA 11. septembra Kalid Šejk Mohamed, pa bi povzročili precejšnje varnostne težave s preselitvijo na civilna sodišča in tudi v zapore na ameriškem ozemlju.

V tretji kategoriji posamezniki, ki naj bi bili zanesljivo teroristi Tretja kategorija zapornikov pa je najbolj problematična, saj gre za posameznike, ki naj bi bili zanesljivo teroristi, vendar pa ni dovolj dokazov za uspeh tožilstva na normalnih sodiščih, ali pa so bili dokazi pridobljeni s "posebnimi zasliševalskimi metodami", kar v prevodu pomeni mučenje.

Republikanci vztrajali, da gre za najnevarnejše ljudi na svetu Obamova administracija bo morala odgovoriti na vprašanja, pri čemer se pričakuje krčevito upiranje republikanskih politikov, ki so na čelu z nekdanjim podpredsednikom ZDA Dickom Cheneyjem vztrajno ponavljali, da gre za najbolj nevarne ljudi na svetu, ki bodo na prostosti ubijali Američane. V Guantanamu je bilo sicer od januarja 2002 zaprtih več kot 700 ljudi, od katerih je bila doslej večina izpuščena na prostost.

Guantanamo odprt po terorističnih napadih na ZDA Administracija predsednika Georgea Busha je Guantanamo odprla po terorističnih napadih na ZDA 11. septembra 2001, da bi lahko brez ameriških sodišč obravnavala teroristične osumljence. Po prvem velikem udarcu na ameriško ozemlje ob napadu Japoncev na Pearl Harbor leta 1941, je po terorističnih napadih zavladal preplah, da je v pripravi še več napadov in Busheva administracija, ki je do 11. septembra 2001 zanemarjala opozorila o pripravah na teroristične napade, se je odločila, da je bolje prekršiti kakšno človekovo pravico, kot pa tvegati nov napad.

Guantanamo se je zdel kot idealna izbira Guantanamo, ki ga ameriški marinci nadzirajo vse od leta 1898, se je zdel kot idealna izbira, saj formalno ni del ameriškega ozemlja, ker je v neskončnem najemu od Kube ter obenem dovolj daleč in dovolj blizu ZDA. Američani imajo oporišče v Guantanamu v najemu od leta 1903, ko so z naklonjeno kubansko vlado po zmagi nad Španijo podpisali pogodbo o najemu za okoli 4000 današnjih dolarjev na leto. Leta 1934 so ZDA Kubo prisilile v amandma, ki določa, da se lahko pogodba prekine le s soglasjem obeh strani.

Leta 1991 je Pentagon v Guantanamu zgradil taborišče za begunce s Haitija, kamor so se zatekali tudi Kubanci, ki jim komunizem Fidela Castra ni bil po volji. Američani so Kubance poslali v ZDA, Haitijce pa nazaj domov. Ameriško sodišče je taborišče razglasilo za neustavno in vojska ga je zaprla, predsednik Bill Clinton pa je leta 1999 celo razmišljal, da bi tja naselil begunce s Kosova.

Prvi ujetniki so prišli v Guantanamo januarja 2002 Prvi ujetniki nove vojne proti terorizmu so prišli v Guantanamo januarja 2002, ko so skupino 20 ljudi iz Afganistana naselili v kletke tako imenovanega "Camp X-ray" oziroma "rentgenskega taborišča". Kletke so zaprli aprila 2002, ko so ujetnike preselili v novozgrajeni "Camp Delta" s celicami za 612 ljudi. Obstaja tudi "Camp Iguana", kjer živijo tisti, ki so predvideni za izpustitev. Obstajal pa naj bi tudi "Camp 7", ki je tako skrivnosten, da uradno ne obstaja, čeprav obstaja in gosti najnevarnejše ujetnike.

Skozi "kampe" Guantanama je šlo 775 ujetnikov Od začetka delovanja je šlo skozi "kampe" Guantanama 775 ujetnikov, za katere je Pentagon trdil, da živijo udobno, imajo hrano in lahko svobodno izražajo svoja verska prepričanja. Šele decembra 2003 je prvi obtoženec dobil pravico do vojaškega odvetnika. To je bil Avstralec David Hicks, ki se ponaša tudi s prvo obsodbo kasneje ustanovljenih posebnih vojaških sodišč. Ujeli so ga med talibani v Afganistanu decembra 2001 in šele decembra leta 2007 je bil znova na prostosti, ko je v Guantanamu priznal podporo teroristom.

Busheva administracija ni imela miru pred Guantanamom Busheva administracija ni imela nikoli miru pred Guantanamom. Izpuščeni ujetniki so govorili o mučenjih in drugih zlorabah, kot je dolgotrajno zapiranje v samice, kratenje spanca, ekstremne temperature, pretepanje in podobno. Ujetniki so sprožali gladovne stavke, ki so jih Američani reševali s prisilnim hranjenjem, bilo je tudi nekaj samomorov, med katerimi znova nekaj s sumom, da je šlo v bistvu za umore.

ZN so leta 2006 izrazili željo, da se taborišče zapre Leta 2005 so izbruhnili nemiri v arabskih državah zaradi obtožb, da se ameriški pazniki norčujejo iz Korana. Amnesty International je zapor imenovala "gulag", ZN so leta 2006 izrazili željo, da se taborišče zapre, vendar Bush tega ni mogel storiti, ker bi priznal, da je bila zamisel od samega začetka napačna.

Bush je določil, da se osumljencem sodi na posebnih vojaških sodiščih Bush je že novembra 2001 določil, da se terorističnim osumljencem sodi na posebnih sodiščih, februarja leta 2002 pa jih je označil za sovražne bojevnike, ki nimajo zaščite Ženevskih konvencij. Razburjenje v svetu je bilo zaradi takšne samovolje nepopisno, vendar to Bele hiše ni ganilo. V ukrepanje je bila prisiljena šele po odločitvah vrhovnega sodišča.

VS je leta 2006 razveljavilo Busheva posebna sodišča To je najprej leta 2004 razsodilo, da zaprti v Guantanamu lahko spodbijajo pravno veljavnost zaprtja na ameriških sodiščih, leta 2006 pa je razveljavilo Busheva posebna vojaška sodišča, ki so jih tudi ameriški vojaški pravniki označili za nepoštena, ker obtoženim niso dajala dovolj zaščite. Sodišče je prav tako razveljavilo Bushev odlok, da za osumljene teroriste ne veljajo Ženevske konvencije. Kongres je potem še isto leto sprejel zakon o teh sodiščih, ki so bila tako ponovno vpeljana. Vrhovno sodišče je posredovalo znova junija 2008, ko je razsodilo, da se lahko ujetniki pritožijo na ameriška zvezna sodišča.

Po Evropi se je začel "lov" na države, ki naj bi gostile skrivne zapore Septembra 2006 so v Guantanamo iz skrivnih zaporov ameriške obveščevalne agencije Cia prepeljali 14 vodilnih terorističnih osumljencev. Potem ko je Washington Post razkril informacijo o njihovem obstoju, pa se je po Evropi začel "lov" na države, ki naj bi gostile te skrivne zapore, v katerih so ujetnike med drugim mučili z "vodnim deskanjem", ki vzbuja občutek utapljanja. Tisti, ki so to metodo preizkusili, pravijo, da je izjemno učinkovita za vzpodbujanje vseh priznanj, ki jih želijo slišati zasliševalci.

Posebna vojaška sodišča dovolila Obamovi administraciji revizijo Konec leta 2008 so posebna vojaška sodišča razveljavila primer nekdanjega šoferja poveljnika Al Kaide Osame bin Ladna Salima Hamdana, ki je bil obsojen na pet let in pol zapora ter preseljen v Jemen, kjer so ga nato izpustili. Novembra lani pa je bil Ali Hamza al Bahlul obsojen na dosmrtni zapor. Obama je isti mesec napovedal, da bo Guantanamo zaprl, kar je 22. januarja letos tudi ukazal. Posebna vojaška sodišča so nato za nekaj mesecev prekinila z delom, da dovolijo Obamovi administraciji revizijo.