Sreda,
19. 7. 2023,
7.49

Osveženo pred

1 leto, 1 mesec

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Yellow 5,76

Natisni članek

Natisni članek

Volodimir Zelenski Vladimir Putin Vojna v Ukrajini

Sreda, 19. 7. 2023, 7.49

1 leto, 1 mesec

511. DAN VOJNE V UKRAJINI

Putin brez soglasja prevzel dva velikana #video

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Yellow 5,76

Carlsberg nima več nadzora nad poslovanjem svoje podružnice v Rusiji, so sporočili iz danskega pivovarja. Odlok o zasegu delnic podjetja je konec prejšnjega tedna podpisal ruski predsednik Vladimir Putin. "Menjava v vodstvu je bila opravljena brez našega vedenja ali soglasja," so poudarili v Carlsbergu. Pod rusko državno upravljanje je prešlo tudi 98,56 odstotka delnic podružnice francoskega agroživilskega velikana Danone. 

Pregled pomembnejših dogodkov dneva

20.39 
Moskva bo ladje na poti v ukrajinska pristanišča obravnavala kot prevoznice vojaškega tovora
19.55 Finska napovedala zaprtje ruskega generalnega konzulata
15.03 Putin se ne bo udeležil vrha skupine Brics
14.55 Pivovarna Carlsberg izgubila nadzor nad rusko podružnico
10.38 Putin v Ukrajino pošilja policijske specialce
8.58 Zaradi požara na vojaškem vadišču na Krimu evakuirali več tisoč ljudi
8.05 Rusija drugo noč obstreljevala Odeso, danes napadi na Kijev
7.26 Južnoafriški predsednik: To bi pomenilo vojno napoved Rusiji
7.07 Biden in kardinal Zuppi o prizadevanjih za mir v Ukrajini

20.39 Moskva bo ladje na poti v ukrajinska pristanišča obravnavala kot prevoznice vojaškega tovora

Ladje, ki bodo plule blizu ukrajinskih pristanišč, bodo obravnavane kot potencialne prevoznice vojaškega tovora, so danes, dva dni po odstopu Rusije od sporazuma o izvozu žita prek Črnega morja, sporočili iz Moskve. Dodali so, da bo nova drža do ladij v Črnem morju začela veljati v četrtek po moskovskem času (ob 23. uri po srednjeevropskem).

"Od 20. julija 2023 ob 00.00 po moskovskem času bodo vse ladje v Črnem morju, ki bodo plule v ukrajinska pristanišča, obravnavane kot potencialne prevoznice vojaškega tovora," je sporočilo rusko obrambno ministrstvo in dodalo, da bodo države, pod zastavami katerih bodo ladje plule, veljale za udeleženke konflikta v Ukrajini na strani Kijeva.

Rusija je v ponedeljek do nadaljnjega odstopila od mednarodnega sporazuma o izvozu žita. Kot je pojasnila, je pripravljena obnoviti sodelovanje, takoj ko bodo izpolnjeni zahtevani pogoji. Ti med drugim vključujejo odpravo ovir za izvoz ruskega žita in gnojil ter ponovno vzpostavitev ruskega izvoza amonijaka.

Ruski predsednik Vladimir Putin je kasneje znova poudaril, da se je Rusija pripravljena vrniti k sporazumu, če bi mednarodna skupnost v celoti izpolnila njene zahteve, poroča francoska tiskovna agencija AFP. "Nadaljevanje sporazuma o žitu v sedanji obliki je izgubilo vsakršen pomen," je dejal na seji vlade, a dodal, da bodo v Moskvi "preučili možnost" vrnitve k sporazumu, vendar le, če bodo "v celoti upoštevana in izpolnjena vsa načela, na podlagi katerih je Rusija privolila v sodelovanje".

V luči tega je vnovič omenil umik sankcij za dobavo ruskega žita in gnojil na svetovne trge. Zahodne države je ob tem obtožil, da sporazum izkoriščajo za politično izsiljevanje in kot orodje za "bogatenje korporacij in špekulantov na svetovnem trgu žita".

Zahodne države, med njimi tudi Slovenija, so kritične do ponedeljkove odločitve Rusije. Moskvo so pozvale, naj v izogib poslabšanja svetovne prehranske varnosti odločitev spremeni in nadaljuje sodelovanje pri sporazumu. Tega sta sprti strani ob posredovanju Združenih narodov in Turčije sklenili julija lani in ga trikrat podaljšali.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je sicer v ponedeljek po ruskem odstopu od sporazuma dejal, da je Ukrajina pripravljena nadaljevati izvoz žita prek Črnega morja brez ruskih varnostnih jamstev. Po njegovih besedah se ne bojijo, podjetja, ki imajo v lasti ladje, pa so izrazila pripravljenost nadaljevati izvoz.

19.55 Finska napovedala zaprtje ruskega generalnega konzulata

Finska bo s 1. oktobrom Rusiji odvzela dovoljenje za delovanje njenega generalnega konzulata v mestu Turku na jugozahodu države, je danes sporočil urad finskega premierja Petterija Orpa. Kot so pojasnili, je odločitev odgovor na napoved Rusije, da bo s 1. oktobrom zaprla finski generalni konzulat v Sankt Peterburgu, poročajo tuje tiskovne agencije.

Odločitev o zaprtju ruskega generalnega konzulata v Turkuju je potrdil tudi finski predsednik Sauli Niinistö. Ta je odločitev o zaprtju sprejel skupaj z ministrskim odborom za zunanjo in varnostno politiko, ruskega veleposlanika v državi pa so z njo že seznanili. Poleg tega naj bi v Helsinkih razpravljali tudi o statusu ruskega konzulata v Mariehamnu na otoku Aland.

Finska je pred tem junija izgnala devet uslužbencev ruskega veleposlaništva v Helsinkih, ki naj bi delali za rusko obveščevalno službo. V odgovor je Rusija 6. julija sporočila, da bo izgnala devet finskih diplomatov in s 1. oktobrom zaprla finski generalni konzulat v Sankt Peterburgu. Niinistö in omenjeni odbor sta to potezo označila za "asimetričen ukrep".

Odnosi med sosednjima državama so se poslabšali po ruski invaziji na Ukrajino, zaradi katere je Finska prekinila več desetletij trajajočo politiko nevtralnosti in aprila postala članica zveze Nato.

Februarja je nato tudi začela graditi pilotni projekt 200-kilometrske ograje na meji z Rusijo, saj se v Helsinkih bojijo, da bi lahko Moskva tokove migrantov čez mejo izkoristila za politični pritisk. Finska ima sicer najdaljšo mejo z Rusijo med vsemi članicami EU, meri kar 1.340 kilometrov.

15.03 Putin se ne bo udeležil vrha skupine Brics

Ruski predsednik Vladimir Putin se ne bo udeležil vrha skupine Brics, ki bo avgusta v Južni Afriki, so danes sporočili iz urada južnoafriškega predsednika Cyrila Ramaphose. Južna Afrika se kot članica Mednarodnega kazenskega sodišča (ICC), ki je marca izdalo nalog za prijetje Putina, sooča s pritiskom, naj prijetje izvrši in Putina preda sodišču.

"Po medsebojnem dogovoru se predsednik Rusije Vladimir Putin ne bo udeležil vrha," je sporočil tiskovni predstavnik urada južnoafriškega predsednika, Vincent Magwenya. Dodal je, da bo Rusijo na vrhu, ki bo potekal med 22. in 24. avgustom v Johannesburgu, zastopal zunanji minister Sergej Lavrov.

Ob tem je Magwenya pojasnil, da odločitev sledi številnim posvetovanjem, ki jih je Ramaphosa opravil v zadnjih mesecih. Zadnje je po njegovih besedah potekalo sinoči. Rusija naj bi Južno Afriko med drugim opozorila, da bi morebitna aretacija ruskega predsednika pomenila "napoved vojne", poročajo tuje tiskovne agencije.

Južna Afrika se sooča z domačim in mednarodnim pritiskom, naj kot članica ICC Putina ob prihodu na njeno ozemlje pridrži in izroči sodišču v Haagu, ki je zanj izdalo tiralico zaradi domnevnih vojnih zločinov v Ukrajini, vključno z nezakonitimi deportacijami ukrajinskih otrok.

Skupino gospodarsko najmočnejših držav v vzponu Brics, ki ji trenutno predseduje Južna Afrika, sestavljajo še Brazilija, Rusija, Indija in Kitajska. Do vojne v Ukrajini članice praviloma ohranjajo nevtralno držo. Skupina sicer samo sebe razume kot protiutež gospodarski prevladi Zahoda.

14.55 Pivovarna Carlsberg izgubila nadzor nad rusko podružnico

Carlsberg nima več nadzora nad poslovanjem svoje podružnice v Rusiji, so sporočili iz danskega pivovarja. Odlok o zasegu delnic podjetja je konec prejšnjega tedna podpisal ruski predsednik Vladimir Putin. "Menjava v vodstvu je bila opravljena brez našega vedenja ali soglasja," so poudarili v Carlsbergu.

"Carlsberg je v Rusiji deloval skladno z lokalnimi predpisi, razvoj dogodkov pa je nepričakovan," so v sporočilu, ki ga povzema nemška tiskovna agencija dpa, zapisali v podjetju. Potem ko je Putin podpisal odlok o zasegu delnic podjetja, so iz Carlsberga v nedeljo sporočili, da bo upravljanje njihove pivovarne Baltika začasno prevzela ruska država.

Carlsberg je eno največjih pivovarskih podjetij na svetu, Baltika pa je največja proizvajalka piva v Rusiji.

Danska skupina je sicer marca lani po ruski invaziji na Ukrajino sporočila, da se želi z ruskega trga popolnoma umakniti in posel v Rusiji prodati. Pred štirimi tedni so sporočili, da so našli kupca in da čakajo na potrebna dovoljenja ruskih oblasti. Kupca in cene niso razkrili, so pa ob zadnjih dogodkih zapisali, da so obeti za prodajo zdaj zelo negotovi.

Pod rusko državno upravljanje je prešlo tudi 98,56 odstotka delnic podružnice francoskega agroživilskega velikana Danone. 

Po poročanju moskovskih medijev, ki jih navaja dpa, je po najnovejših informacijah predsednik Putin za novega generalnega direktorja ruske podružnice družbe imenoval namestnika guvernerja Čečenije Jakuba Zakrieva, sicer nečaka čečenskega vodje Ramzana Kadirova.

Da so seznanjeni s Putinovo odločitvijo in da jo preučujejo, so pri Danoneju pojasnili že v nedeljo. Danone je sicer umik iz večine poslovnih aktivnosti v Rusiji začel oktobra lani.

10.38 Putin v Ukrajino pošilja policijske specialce

Ruski predsednik Vladimir Putin je premestil posebno enoto ministrstva za notranje zadeve Grom pod pristojnost ruske nacionalne garde.

Ta poteza naj bi omogočila premestitev specialnih enot iz enote Grom na frontne črte v Ukrajini, je dejal Aleksanar Hinstein, poslanec ruskega parlamenta iz Putinove stranke Enotna Rusija.

8.58 Zaradi požara na vojaškem vadišču na Krimu evakuirali več tisoč ljudi

Na vojaškem vadišču na ukrajinskem polotoku Krim, ki si ga je pred leti priključila Rusija, je danes izbruhnil požar, zaradi katerega so morali evakuirati več kot dva tisoč civilistov, je sporočil ruski guverner Krima Sergej Aksjonov. Vzroka za izbruh požara ni navedel, nekateri ruski mediji pa poročajo, da je bilo na območju slišati eksplozije.

"Načrtovana je začasna evakuacija prebivalcev štirih naselij, ki mejijo na vojaško vadišče v okrožju Kirovski. To zadeva več kot dva tisoč ljudi," je pojasnil Aksjonov.

Zaradi požara je bil ponekod začasno preusmerjen avtobusni promet, je na Telegramu zapisal Nikolaj Lukašenko s krimskega ministrstva za promet. Prav tako je bil zaprt del avtoceste Tavrida, ki povezuje vzhodno krimsko pristanišče Kerč in Sevastopol, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Ruski časnik Izvestija je objavil posnetek požara, na katerem je videti tudi črni dim, ki se dviga s prizorišča. Dva ruska spletna medija sta medtem poročala, da je bilo na območju požara slišati eksplozije.

Požar je sicer izbruhnil le nekaj dni po napadu na most, ki povezuje rusko regijo Krasnodar in ukrajinski polotok Krim. V napadu sta bila ubita moški in ženska, ki sta bila v avtomobilu, njun otrok pa je bil ranjen. Moskva je za napad nemudoma obtožila Kijev, ukrajinsko odgovornost pa je kasneje potrdil tudi neimenovani vir iz ukrajinske varnostne službe SBU.

8.05 Rusija drugo noč obstreljevala Odeso, danes napadi na Kijev

Rusija je drugo noč zapored obstreljevala južno ukrajinsko regijo Odesa, potem ko je odstopila od mednarodnega sporazuma o izvozu ukrajinskega žita prek Črnega morja. Guverner regije Oleg Kiper je davi sporočil, da so bili napadi siloviti, prebivalce pa je pozval, naj ostanejo v zakloniščih. O eksplozijah so medtem danes poročali iz Kijeva.

Po poročanju lokalnih medijev je bilo v torek zvečer v Odesi mogoče slišati eksplozije. Prebivalci so po besedah vodje ukrajinskega regionalnega vojaškega poveljstva v Odesi Olega Kipeja poročali o ranjenih ljudeh in poškodovanih stanovanjskih stavbah, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Sirene, ki so opozarjale na zračne napade, so se ponoči oglasile v več regijah v Ukrajini. Po poročanju italijanske tiskovne agencije Ansa so ponoči ob Odesi močne eksplozije pretresle tudi sosednji Čornomorsk. O eksplozijah so poročali tudi iz Zaporožja in Harkova.

Generalštab ukrajinske vojske pa je danes sporočil, da je Rusija v zadnjih 24 urah na Ukrajino izstrelila šest ruskih manevrirnih raket kalibr, ki so jih vse prestregli. Ukrajinska zračna obramba je uničila tudi 31 od 35 ruskih bojnih brezpilotnih letalnikov, so še dodali po poročanju nemške tiskovne agencije dpa.

V Kijevu in okolici prestolnice pa je bilo danes mogoče slišati eksplozije, saj je protiletalska obramba delovala proti ciljem nad mestom. To je po poročanju lokalnih medijev sporočil župan Vitalij Kličko.

V valu ruskih napadov z letalniki in raketami je bila v torek poškodovana pristaniška infrastruktura v črnomorskem pristaniškem mestu Odesa, kjer so tudi terminali, ki so bili ključni za izvajanje sporazuma o izvozu žita, ki se je po odstopu Moskve iztekel v ponedeljek. V Odesi in okolici so sicer po poročanju AFP tri pristanišča, iz katerih je lahko Ukrajina v skladu z omenjenim sporazumom izvažala svoje kmetijske pridelke.

Moskva je v torek opozorila pred nadaljnjim izvozom ukrajinskega žita prek Črnega morja, češ da Kijev izvozni koridor uporablja v bojne namene. Potem ko je Kijev izrazil pripravljenost nadaljevati izvoz žita, je Moskva tudi sporočila, da odpravlja varnostna jamstva za plovbo tovornih ladij po Črnem morju.

7.26 Južnoafriški predsednik: To bi pomenilo vojno napoved Rusiji

"Vsakršen poskus aretacije ruskega predsednika Vladimirja Putina ob njegovem obisku Južne Afrike na avgustovskem vrhu držav BRICS bi pomenil vojno napoved Rusiji," trdi južnoafriški predsednik Cyril Ramaphosa

"Rusija je dala jasno vedeti, da bi bila aretacija njenega predsednika vojna napoved. Neskladno z našo ustavo bi bilo, če bi tvegali vojno z Rusijo," njegove besede povzema BBC.  

Največja južnoafriška opozicijska stranka je oblast tudi prek sodišča poskušala prisiliti, naj izvede aretacijo Vladimirja Putina, če ta obišče njihovo državo. Sodni dokumenti razkrivajo, da predsednik Ramaphosa odločno nasprotuje kakršnikoli takšni potezi, saj meni, da bi bila s tem ogrožena nacionalna varnost, poroča BBC.

Predsednik Ramaphosa je dodal, da je Južna Afrika ena od več afriških držav, ki vodijo pogovore z Rusijo in Ukrajino "z namenom popolnega končanja vojne", ter da bi bil tudi s tega vidika poskus aretacije Putina kontraproduktiven.

7.07 Biden in kardinal Zuppi o prizadevanjih za mir v Ukrajini

Joe Biden, ki je šele drugi ameriški predsednik katoliške vere v zgodovini, se je v torek v Beli hiši sestal s posebnim odposlancem papeža Frančiška za mirno rešitev vojne v Ukrajini, kardinalom Matteom Zuppijem.

Bela hiša je po srečanju sporočila, da sta se Biden in nadškof Bologne ter predsednik italijanske škofovske konference pogovarjala o prizadevanjih Vatikana za humanitarno pomoč pri lajšanju trpljenja ljudi zaradi ruske agresije v Ukrajini in prizadevanjih za vrnitev prisilno deportiranih ukrajinskih otrok.

Biden je kardinalu izrazil želje po nadaljevanju pastoralnega dela papeža Frančiška in njegovega vodstva ter pozdravil nedavno povišanje ameriškega nadškofa Roberta Prevosta v kardinala.

Kardinala Zuppija je papež Frančišek junija imenoval za svojega posebnega odposlanca za mirno rešitev vojne v Ukrajini. Po navedbah Vatikana je namen njegovega obiska v Washingtonu spodbujanje miru v Ukrajini ter izmenjava stališč o trenutnih tragičnih razmerah v državi.

Z Bidnom se je srečal v okviru tridnevnega obiska v ZDA. Pogovori so potekali brez navzočnosti novinarjev, trajali pa so dve uri, poroča italijanska agencija Ansa.

Junija se je Zuppi v Kijevu srečal z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim, konec junija pa je obiskal tudi Moskvo, kjer so ga sprejeli državni uradniki in patriarh Ruske pravoslavne cerkve Kiril.

Andrej Trošev
Novice Je to novi Jevgenij Prigožin?
ruska tv
Novice Ruska televizija kljub napadom turiste vabi k obisku Krima
Vladimir Putin
Novice Putin po napadu na Krimski most napovedal maščevanje #video
Rusija, ruska zastava
Novice Rusija zasegla delnice podružnic Danoneja in Carlsberga