Nedelja, 24. 9. 2023, 7.19
1 leto, 2 meseca
Francozi gredo danes na volišča
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,21
V francoskem senatu, ki zaseda v pariški Luksemburški palači, ima že leta večino desnica.
V Franciji bodo danes potekale volitve za približno polovico sedežev v zgornjem domu parlamenta, senatu. Največ se jih znova obeta konservativnim Republikancem, ki imajo skupaj z zavezniki že zdaj absolutno večino. Rezultat vladajoče stranke predsednika Emmanuela Macrona naj bi trpel zaradi slabe ukoreninjenosti stranke na lokalni ravni.
Volitve polovice senatorjev v Franciji potekajo vsaka tri leta, ko nov šestletni mandat prejme približno polovica od skupno 348 članov. Danes bodo volili 170 senatorjev. Gre za posredne volitve, saj predstavnike voli približno 78 tisoč elektorjev, med katerimi je velika večina predstavnikov občinskih in regionalnih svetov.
V francoskem senatu, ki zaseda v pariški Luksemburški palači, ima že leta večino desnica. Konservativni Republikanci zasedajo 148 sedežev, skupaj z zavezniki pa imajo absolutno večino.
Bistvenih sprememb ni pričakovati
Bistvenih sprememb v sestavi po današnjih volitvah ni pričakovati, desnica pa naj bi znova slavila zahvaljujoč stabilnemu volilnemu telesu in obsežni mreži lokalnih predstavnikov, ki so ji jih prinesle lokalne volitve leta 2020. Na ustanovni seji 2. oktobra naj bi za predsednika vnovič – že petič od leta 2008 – izvolili Gerarda Larcherja iz vrst Republikancev.
Drugo največje število sedežev v senatu, 65, trenutno zasedajo socialisti. Ti so pred tokratnimi volitvami združili sile z zelenimi in komunisti. Skupno imajo trenutno 92 senatorjev, njihov cilj naj bi bil število okrepiti na 100.
Le 24 sedežev v senatu zaseda tudi sicer vladajoča Macronova stranka Preporod, ki pa na političnem prizorišču še ni prisotna dolgo in zlasti na lokalni ravni ni ukoreninjena.
Senat ima sicer manj pooblastil kot narodna skupščina. Lahko odloži sprejetje določene zakonodaje, a če se domova parlamenta glede določenega zakona ne strinjata, ima zadnjo besedo spodnji dom.
Macron, ki je bil lani izvoljen za drugi mandat na čelu države, je sicer tudi tam na parlamentarnih volitvah izgubil absolutno večino. Doslej je njegova vlada za sprejemanje zakonov sklepala posamična zavezništva ali pa jih spravila skozi glasovalno sito s pomočjo vezave na zaupnico.
