Petek, 22. 3. 2024, 6.51
7 mesecev, 2 tedna
Finančni ministri z Boštjančičem v razpravi opozorili na demografske izzive
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,16
Zaradi pandemije covid-19 je EU državam dovolila odstopanje od evropskih proračunskih pravil, to obdobje se je podaljšalo zaradi izbruha vojne v Ukrajini in močno povečane inflacije.
Finančni minister Klemen Boštjančič se je danes v Ljubljani s kolegi iz bližnjih držav pogovarjal o izzivih vodenja takšne fiskalne politike, da se bosta ohranjali tako konkurenčnost kot socialna pravičnost. V luči demografskih izzivov so kot največji izziv izpostavili spremembe pokojninskih sistemov v svojih državah.
Dogodek z naslovom Ohranjanje konkurenčnosti in socialne pravičnosti v novi fiskalni realnosti je potekal v luči novih fiskalnih pravil, ki se bodo v EU začela uporabljati leta 2025, potem ko so prejšnja zamrznili ob izbruhu koronske krize, to obdobje pa se je še podaljšalo zaradi izbruha vojne v Ukrajini in močno povečane inflacije.
Poleg Boštjančiča so v razpravi sodelovali še hrvaški finančni minister Marko Primorac, avstrijski finančni minister Magnus Brunner, slovaški finančni minister Ladislav Kamenicky, italijanski finančni minister Giancarlo Giorgetti in državni sekretar na madžarskem ministrstvu za finance Tibor Toth.
Prihodnja gospodarska rast v hitro starajoči se evropski družbi se bo upočasnila, če se produktivnost ne bo povečala, je opozoril Boštjančič. Vsaka vlada bo zato morala najti pravo ravnovesje med financiranjem javnih storitev ter omejenimi proračunskimi viri, je dejal in sogovornike vprašal, kakšen se jim zdi najbolj učinkovit sistem financiranja pokojninskega in zdravstvenega sistema v državah članicah.
"Menim, da se moramo osredotočiti na to, da bi kolikor je mogoče učinkovito porabljali davkoplačevalski denar," je menil Brunner. S tem so se strinjali vsi navzoči.
Avstrijski minister je ob tem opozoril na velik razkorak med upokojitveno starostjo, ki je določena pri 65 letih, in starostjo, pri kateri Avstrijci dejansko odhajajo v pokoj, to je v povprečju z 62 leti. To je precej drago, je dejal in navedel podatek, da bi upokojevanje mesec dni pozneje državi prineslo dodatnih 200 milijonov evrov, kar se mu zdi kar veliko.
V Avstriji trenutno teče razprava o tem, kako bi trenutek, ko ljudje odhajajo v pokoj, povezali s pričakovano življenjsko dobo. Predvsem pa bi morali sprejeti ukrepe, da bi bilo ostajanje v zaposlitvi privlačnejše, je dejal Brunner. Drugi izziv je reforma zdravstvenega sistema, je še povedal.
Reforma zdravstvenega sistema velik izziv tudi na Slovaškem
Vprašanji reforme tako pokojninskega kot zdravstvenega sistema sta na Slovaškem zelo pomembni, je dejal tudi Kamenicky. Prebivalstvo se stara, otrok pa se ne rodi dovolj, je dejal in povedal, da se pri financiranju pokojninskega sistema osredotočajo na gospodarsko rast in privabljanje investicij, vlada pa je zvišala tudi javni dolg. "Položaj ni preprost," je dejal.
Kot še večji izziv je Kamenicky izpostavil potrebo po reformi zdravstvenega sistema. "Nekateri zdravniki delajo v javnem in zasebnem zdravstvu. To ni sistem, ki bi bil vzdržen, potrebujemo korenito reformo," je dejal. Sicer pa poskuša vlada v Bratislavi izbirati takšne ukrepe, ki ne bodo ogrožali socialnega statusa državljanov.
Tudi Giorgetti je opozoril na demografske izzive. Kot je ocenil, je trenutno stopnja rodnosti v Italiji verjetno najnižja v Evropi. "Nezmožni smo nasloviti to vprašanje na dolgi rok," je dejal o financiranju javnih storitev. Ob kakršnihkoli posegih v pokojninski in zdravstveni sistem pa je prepričan, da je treba biti previden. Pričakovanja upokojencev so velika, je opomnil.
Na Madžarskem se je kot primerna rešitev izkazalo znižanje davkov. Toth je povedal, da so z zelo nizkim pragom obdavčitve tako podjetij kot zaposlenih dosegli zelo pozitiven učinek, med drugim sta se povečala obseg naložb in delež delovno aktivnih. "Dobili smo en milijon dodatnih davkoplačevalcev," je povedal.
Manj zadovoljivo se mu zdi stanje v zdravstvenem sistemu, saj so čakalne dobe na Madžarskem razmeroma dolge, kakovost storitev pa ni najboljša. A ker imajo ljudje višje prihodke, se jih vse več usmerja v zasebno zdravstvo, je povedal in dodal, da to pomeni olajšanje za državni proračun, ne pa tudi za pokojninski sistem.
EU bi morala starajoči se družbi posvetiti več pozornosti
Toth je prepričan, da EU vprašanju starajoče se družbe ne posveča dovolj pozornosti. "Na Madžarskem poskušamo čim bolj zniževati davke in po drugi strani uvajati olajšave za družine," je dejal.
S tem se je strinjal Primorac, ki je dodal, da imajo na Hrvaškem ob majhni rodnosti še eno težavo, namreč izseljevanje državljanov v tujino. Zato si vlada v Zagrebu prizadeva najprej izboljšati gospodarski položaj, s tem pa se bodo ustvarili pogoji, da se bo več parov odločalo imeti otroke, je prepričan. Postregel je še s podatkom, da je bilo v 80. letih prejšnjega stoletja razmerje med aktivnimi in upokojenimi 4:1, danes pa je le še 1,2:1.
Glede konkurenčnosti je Giorgetti menil, da ne gre le za vprašanje denarja, pač pa je predvsem treba zmanjšati birokracijo. S tem se bosta spodbudili podjetniška aktivnost in konkurenčnost, je prepričan. Kamenicky pa je opozoril, da na konkurenčnost močno vplivajo visoke cene energentov. Slovaška kot največja proizvajalka avtomobilov na prebivalca na svetu je velika porabnica energentov, je dejal in opozoril, da brez poceni energentov nisi konkurenčen. Zato je treba povečati produktivnost, je predlagal.
