Nazaj na Siol.net

TELEKOM SLOVENIJE

Ponedeljek,
23. 7. 2012,
13.11

Osveženo pred

4 leta, 5 mesecev

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Blue Green 4

Natisni članek

Financial Times

Ponedeljek, 23. 7. 2012, 13.11

4 leta, 5 mesecev

Financial Times: Testno obdobje za Slovenijo

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Blue Green 4
Spletna različica časnika Financial Times poroča, da bi lahko bila Slovenija naslednja, ki bi Bruselj zaprosila za finančno pomoč.

"Če bi bile države v evroobmočju razred sošolcev, bi Slovenija najverjetneje sedela nekje v sredini, modro molčala in se strinjala z večino, kar bi druge predlagale. Vendar tudi najbolje vzgojeni študentje lahko povzročijo nemire. Z bolehnim bančnim sektorjem in dvigajočim javnofinančnim primanjkljajem bi bila lahko ta mala država s samo dvema milijonoma prebivalcev naslednja, ki bi Bruselj zaprosila za finančno pomoč," piše Financial Times.

Medtem pa slovenski politiki zanikajo, da potrebujejo pomoč, kar je malo verjetno po tem, ko pretekli teden niso uspeli zagotoviti nujno potrebnih sprememb – med njimi sta uravnoteženje državnega proračuna in rešitev problema slabih bančnih posojil. Zahtevana donosnost slovenskih obveznic je znova presegla 6,5 odstotkov, še navajajo v Financial Timesu.

BDP se bo letos znižal med 1,5 in 2 odstotkoma

Slovenija je med trenutno gospodarsko krizo zabeležila enega največjih padcev BDP-ja. Ta se je leta 2009 znižal za osem odstotkov, znižal se je tudi lani, napovedi pa kažejo, da se bo med 1,5 in 2 odstotkoma znižal tudi letos. Javni dolg sicer ne presega 50 odstotkov BDP-ja, vendar se je po drugi strani za 6 odstotkov zvišal javnofinančni primanjkljaj.

Večina teh težav izvira iz slabo kapitaliziranega bančnega sektorja, ki je v primerjavi z drugimi državami Srednje Evrope relativno velik, saj bilančna vsota vseh sredstev, s katerimi razpolagajo slovenske banke, predstavlja kar 140 odstotkov slovenskega BDP-ja. Kakovost bančnih terjatev je pod drobnogledom, največjo slovensko banko, NLB, pa je slovenska vlada že rešila iz težav s pomočjo dokapitalizacije. Zdaj pa njeno pomoč potrebujejo še druge slovenske banke.

Nič boljše niso razmere v stanovanjskem sektorju, porazno pa je tudi povpraševanje evropskih izvoznih trgov, kar zagotovo ne olajšuje že tako resnih težav bančnega sektorja. Vidne so še težave na politični fronti, saj levici ni uspelo odpraviti težav v javnem sektorju, zato jo je nadomestila desnosredinska vlada. Zgodba pa ni nič drugačna za kapitalske investitorje, saj je zadolženost podjetij precej visoka, piše Financial Times.

Ne spreglejte