FBI slavi 100-letnico

Uvod v praznovanje je bil že pretekli četrtek, ko so se spomnili vseh agentov FBI, ki so umrli med opravljanjem dolžnosti. FBI je ustanovil pravosodni minister v administraciji predsednika Theodora Roosevelta, Charles Bonaparte. S tem je želel narediti konec nenehnim težavam s kadri, ki jih druge agencije niso želele zagotavljati za preiskavo primerov, pri katerih je šlo za kršitve zakona v pristojnosti ministrstva. FBI ima danes 12.000 "posebnih agenotv" Kongres je tako potrdil ustanovitev posebne agencije, ki se je na začetku imenovala Urad za preiskave (BOI). Ta je imel uvodoma le 34 "posebnih agentov" (special agent), ki pa celih 25 let niso smeli izvrševati aretacij niti nositi orožja, razen v izjemnih primerih. Danes ima FBI devet milijard dolarjev letnega proračuna, 30.000 zaposlenih, od tega 12.000 "posebnih agentov", ter 56 terenskih uradov po ZDA in 62 predstavništev po svetu.

Do prelomnice v njegovem razvoju je prišlo 10. maja 1924, ko je vajeti agencije prevzel takrat 29-letni pravnik J. Edgar Hoover. Ta je ustanovil znani laboratorij FBI, na katerega se po pomoč obračajo druge policijske službe po ZDA, ustanovil je centralno kartoteko zločincev, uvedel zbiranje statistike o njih, strog program urjenja za posebne agente, ki so po izobrazbi večinoma pravniki, ter uvedel druge ukrepe, s katerimi je FBI pod njegovim vodstvom postal močna organizacija. Po njem je danes poimenovana centrala FBI v Washingtonu.

Hoover vplivnejši od predsednikov Številne ameriške javne osebnosti naj bi si sicer oddahnile, ko je Hoover leta 1972 umrl. "Večni" direktor FBI je namreč zbiral in hranil neprijetne informacije, s katerimi je postal najbolj vplivna in strah vzbujajoča osebnost v ZDA. Nekateri kritiki so prepričani, da celo vplivnejši od predsednikov ZDA. Po njegovi smrti so trajanje mandata direktorja FBI omejili na največ 10 let, da bi preprečili ponavljanje zlorab, med katerimi je bil tudi nadzor političnih oporečnikov.

Hoover je bil med drugim prepričan, da je borec za državljanske pravice Martin Luther King ml. v bistvu agent svetovnega komunizma, ki želi strmoglaviti ameriški ustavni red. Ukazal je, da so ga agenti FBI nezakonito spremljali in mu prisluškovali. Hoover je odredil tudi spremljanje drugih političnih skupin in posameznikov, ki so skušali tako ali drugače vplivati na spremembe v ZDA. Kritiki so po njegovi smrti objavili sicer nepotrjene informacije, da je bil paranoična, oblastiželjna in celo izprijena osebnost, saj naj bi se med drugim rad preoblačil v žensko.

FBI odpovedal ob 11. septembru Ob uradnem praznovanju 100. obletnice kritike Hooverja sicer niso v ospredju, kakor tudi ne dejstvo, da je FBI odpovedal ob 11. septembru 2001. Obveščevalna agencija Cia je namreč FBI pred napadi obvestila, da sta v ZDA dva terorista Al Kaide, ki sta bila kasneje med ugrabitelji potniških letal. Odgovorni prav tako niso odredili podrobnejše preverbe sumov o Arabcih, ki so se na pilotskih šolah urili za vzletanje in letenje, pristajanje pa jih sploh ni zanimalo.

V obrambo FBI govori dejstvo, da opozorila Cie avgusta 2001, da je "Osama bin Laden odločen napasti ZDA", ni resno vzel niti predsednik ZDA George Bush. Po najhujšem terorističnem napadu v zgodovini ZDA je je FBI dobil več pooblastil in denarja, nekaj časa pa so celo razmišljali o ustanovitvi posebne notranje obveščevalne agencije po vzoru sovjetske KGB. Med hladno vojno je sicer slednja uspela v FBI in Cio infiltrirati več visoko nameščenih vohunov.

Prednostna naloga je boj proti terorizmu Danes je prednostna naloga FBI boj proti terorizmu, pri čemer so dosegli nekaj uspehov, kar dokazuje med drugim to, da po 11. septembru 2001 v ZDA ni bilo terorističnega napada. Začetki FBI pa so bili drugačni. Agenti so preganjali zločine, ki so se zgodili preko meja zveznih držav, kot so prostitucija, tihotapljenje alkohola, ropanje bank in drugi, najbolj odmevni pa so bili pregoni in obstreljevanja z gangsterji.

Do ene od prelomnic je prišlo 17. junija 1933, ko je gangster Charles Floyd, imenovan "Lepotec", skupaj s pajdaši v Kansas Cityju v državi Missouri ubil tri policiste in agenta FBI. Zaradi dogodka, ki je postal znan kot pokol v Kansas Cityju, je kongres agentom FBI dovolil nositi orožje v vseh primerih. 22. julija 1934 so agenti FBI ubili slavnega bančnega roparja Johna Dillingerja, ki je v javnosti veljal za nekakšnega Robina Hooda. Neuspešno pa je FBI preganjal mafijca Al Caponeja, ki ga je na koncu "zašila" davkarija.

Pregon mafije je postal uspešnejši šele po letu 1970, ko je kongres sprejel zakon proti organiziranemu kriminalu s kratico Rico. Ta je omogočil tajne prisluhe in infiltriranje agentov v mafijske organizacije. FBI se je sicer, tudi v Hooverjevih časih, izkazal na področju boja proti diskriminaciji temnopoltih. Državne policije na rasističnem jugu ZDA in sodni sistemi niso bili sposobni preganjati zločinov belcev nad temnopoltimi in vloga zveznih agencij, tudi FBI, je bila nepogrešljiva.

Poleg 11. septembra 2001 FBI nosi tudi druge večje madeže, kot je bila ustrelitev soproge nekega kriminalca v Ruby Ridgeu in krvav napad na posestvo sekte Davidovcev v teksaškem Wacou leta 1993. Zaradi omenjenih dveh dogodkov je Timothy McVeigh leta 1995 razstrelil zvezno zgradbo v Oklahoma Cityju, kar je bil do 11. septembra 2001 največji teroristični napad na ozemlju ZDA.

Praznovanja 100-letnice se bodo osredotočila na uspehe FBI. Četrtkove spominske slovesnosti sta se udeležila sedanji direktor FBI Robert Mueller ter pravosodni minister Michael Mukasey, pa tudi nekdanji direktorji William Webster, William Sessions in Louis Freeh. Glavna zvezda pa je bil 101 let star upokojeni agent Walter Walsh. Ta je kriminalce preganjal v 30. in 40. letih prejšnjega stoletja. Med njimi sta bila slavna Ma Barker in Doc Barker, ki ga je tudi aretiral. Leta 1937 je bil ranjen v obstreljevanju z znanim kriminalcem Alom Bradyjem.