Torek, 17. 12. 2024, 12.12
37 minut
Vojna v Ukrajini
Eden najvišjih ruskih generalov umrl v eksploziji v Moskvi #video
V jutranji eksploziji v Moskvi je umrl eden najvišjih generalov ruskih oboroženih sil, Igor Kirilov, poroča BBC. Za umorom stoji Ukrajina, je za tiskovni agenciji Reuters in AFP povedal ukrajinski varnostni vir, Rusija pa je odgovornost zanj pripisala Zahodu.
11.50 Rusija umor Kirilova označila za teroristično dejanje in odgovornost pripisala Zahodu
9.55 Za umorom visokega predstavnika ruske vojske naj bi stala Ukrajina
7.30 Umrl eden najvišjih generalov ruske vojske
6.35 V VS ZN obsodbe na račun ruske vojne proti Ukrajini
11.50 Rusija umor Kirilova označila za teroristično dejanje in odgovornost pripisala Zahodu
Rusija je današnji umor poveljnika ruske enote za kemično, biološko in radiološko orožje Igorja Kirilova v Moskvi označila za teroristično dejanje. Predstavniki Rusije so odgovornost zanj pripisali Zahodu, pri tem pa poudarili, da je imel pomembno vlogo pri "razkrivanju zločinov Anglosaksoncev", poroča britanski BBC.
"Dogodek je bil opredeljen kot teroristično dejanje, umor, nezakonita trgovina z orožjem in strelivom," je sporočila tiskovna predstavnica ruskega preiskovalnega odbora Svetlana Petrenko.
Svetlana Petrenko
Tiskovna predstavnica ruskega zunanjega ministrstva Marija Zaharova je na Telegramu zapisala, da je Kirilov več let sistematično razkrival zločine Anglosaksoncev.
Poslanec spodnjega doma ruskega parlamenta in upokojeni general vojske Andrej Guruljov pa je Kirilova označil za človeka, ki je razumel in spremljal zločinsko dejavnost ZDA in njihovih satelitov, vključno z njihovimi zločinskimi biološkimi laboratoriji ter širjenjem kemičnega in biološkega orožja. Ob tem je pozval k ostremu odgovoru, ki bo vključeval napade na anglosaške predstavnike.
Predsednik odbora za obrambo v dumi Andrej Kartapolov je obljubil, da bo našel in kaznoval odgovorne za organizacijo in izvedbo umora Kirilova, ne glede na to, kdo so in kje so.
Združeno kraljestvo je 54-letnega Kirilova oktobra zaradi očitkov uporabe kemičnega orožja v Ukrajini uvrstilo na seznam sankcioniranih oseb. Obtožili so ga tudi, da širi dezinformacije Kremlja.
9.55 Za umorom visokega predstavnika ruske vojske naj bi stala Ukrajina
Za umorom poveljnika ruske enote za kemično, biološko in radiološko orožje Igorja Kirilova v Moskvi stoji Ukrajina, je za tiskovni agenciji Reuters in AFP povedal ukrajinski varnostni vir. Ukrajinski mediji poročajo, da je Kirilova ubila ukrajinska varnostna služba (SBU).
Da je Kirilova ubila SBU, poročata ukrajinski spletni portal v angleščini The Kyiv Independent ter tiskovna agencija RBC Ukrajina, ki se sklicujeta na neimenovane vire v varnostni službi. Vir AFP pa je dejal, da je bila posebna operacija.
Vir britanskega BBC v SBU je dejal, da je bil Kirillov legitimna tarča, saj je bil vojni zločinec, ki je dal ukaz za uporabo prepovedanega kemičnega orožja proti ukrajinski vojski.
Igor Kirilov
Ruski preiskovalni odbor je že sprožil kazensko preiskavo umora.
Kirilova, ki je bil na položaju od leta 2017, je Združeno kraljestvo oktobra zaradi očitkov uporabe kemičnega orožja v Ukrajini uvrstilo na seznam sankcioniranih oseb. Obtožili so ga tudi, da širi dezinformacije Kremlja.
7.30 Umrl eden najvišjih generalov ruske vojske
Generalpodpolkovnik Igor Kirilov je v torek zgodaj zjutraj zapuščal stanovanjsko hišo, ko je eksplodirala naprava, skrita v skuterju, je sporočil ruski preiskovalni odbor.
Bomba je vsebovala 300 gramov eksploziva in je bila "upravljana na daljavo", poroča ruska državna tiskovna agencija Tass.
"Improvizirana eksplozivna naprava je imela kapaciteto približno 300 gramov v ekvivalentu TNT. V skladu s smernicami ZN za ocenjevanje škode zaradi eksplozij lahko 300 gramov eksploziva v ekvivalentu TNT razbije majhna okna z razdalje približno 17 metrov ali povzroči škodo na zidanih hišah z razdalje 1,3 metra. Da bi povzročil smrt, bi morala enaka količina TNT eksplodirati približno 1,55 metra od osebe," je agencija citirala uradnika organa pregona.
Ubit naj bi bil tudi Kirilov namestnik. Kirilov je bil zadolžen za ruske sile za jedrsko zaščito – sile za jedrsko, biološko in kemično obrambo.
Kirillov je bil ubit dan po tem, ko ga je ukrajinska varnostna služba (SBU) v odsotnosti obtožila storitve vojnega zločina, in sicer da je Rusija kemično orožje v Ukrajini uporabila več kot 4.800-krat od začetka obsežne ruske invazije februarja 2022.
"Predobravnavna preiskava poteka za dokumentiranje drugih dejstev o kršitvah mednarodnega humanitarnega prava," so v ponedeljek sporočili iz SBU. Ukrajinski polkovnik Artem Vlasiuk je dejal, da so med vojno zaradi zastrupitve s kemikalijami hospitalizirali več kot dva tisoč ukrajinskih vojakov, tri osebe pa so umrle.
Po podatkih SBU ruske sile na ukrajinske vojake z droni odvržejo kemično orožje. Kemične granate sproščajo strupene pline, ki dražijo oči in dihala.
6.35 V VS ZN obsodbe na račun ruske vojne proti Ukrajini
Države članice Varnostnega sveta ZN so v ponedeljek ponovno obsojale rusko agresijo v Ukrajini na posebnem zasedanju o humanitarnih razmerah, ki sta ga sklicali Francija in Ekvador. Slovenska predstavnica Ondina Blokar Drobič je dejala, da ruska vojska namerno cilja civilno infrastrukturo, ob tem pa izrazila skrb za varnost jedrskih objektov.
Namestnica veleposlanika Blokar Drobič je obsodila rusko kampanjo uničevanja ukrajinske civilne energetske infrastrukture. "Ti ogabni napadi niso usmerjeni proti legitimnim vojaškim tarčam in kršijo mednarodno humanitarno pravo," je dodala.
Direktorica financiranja in partnerstev v Uradu ZN za usklajevanje humanitarnih dejavnosti (OCHA) Lisa Doughten je poročala, da se dnevni napadi Rusije na Ukrajino nadaljujejo. Po njenih besedah humanitarno pomoč potrebuje 14,6 milijona prebivalcev Ukrajine, od katerih jih je deset milijonov moralo zapustiti svoje domove.
Na zasedanju so govorili tudi predstavniki držav, ki niso v Varnostnem svetu. Predstavnik Litve je v imenu vseh treh baltskih držav pozval Rusijo, naj spoštuje svoje zaveze v mednarodnem humanitarnem pravu. Posebno pozornost je treba po njegovih besedah nameniti ukrajinskim otrokom, še posebej tistim, ki so jih nezakonito odpeljali iz Ukrajine in dali v posvojitev znotraj Rusije.
Blokar Drobič je dejala, da je bilo samo septembra 1.400 civilnih smrtnih žrtev v Ukrajini, Rusija pa je doslej v več kot tisoč dnevih vojne napadla več kot 2.100 zdravstvenih objektov. Slovenija po njenih besedah izraža posebno zaskrbljenost nad varnostjo ukrajinskih jedrskih objektov.
"Stabilno električno omrežje je nujno potrebno za varnost ukrajinskih jedrskih elektrarn. Jedrska nesreča med vojno bi imela katastrofalne posledice za Ukrajino in širšo regijo. Varnostni svet bi moral storiti vse, da to prepreči," je dejala.
Podobno kritični so bili tudi njeni kolegi, predstavnik Rusije Vasilij Nebenzija pa je Ukrajincem in drugim grozil z novoizvoljenim predsednikom ZDA Donaldom Trumpom, ki da ne bo več tako naklonjen pomoči Ukrajini kot trenutna ameriška vlada.
Vassily Nebenzia