Petek, 20. 6. 2025, 13.09
10 ur, 7 minut
Donacije sperme: EU želi omejiti tveganja
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,07
Za čezmejne donacije ni omejitev, kar povečuje tveganje za morebitne zdravstvene težave, povezane z enim samim darovalcem, denimo dedne bolezni, in psihološki vpliv na otroke, ki lahko odkrijejo na desetine ali celo stotine polbratov in polsester.
Osem držav EU želi razpravljati o omejitvi glede števila otrok, spočetih s pomočjo enega samega darovalca sperme, da bi preprečile nenameren incest in psihološke poškodbe prihodnjih generacij. Število donacij je namreč v porastu, kar povečuje zdravstvena in psihološka tveganja za otroke darovalcev, piše Politico.
V Evropi se število otrok, spočetih z darovanimi spolnimi celicami, povečuje, saj se zmanjšuje rodnost, asistirana reprodukcija pa je dostopnejša, tudi istospolnim parom in samskim ženskam. Ker države EU težko najdejo dovolj lokalnih darovalcev, komercialne kriobanke vse pogosteje pošiljajo spolne celice prek meja, včasih tudi v več držav od istega darovalca.
Pozivi k mednarodni ureditvi
Večina držav EU ima nacionalne omejitve glede števila otrok, ki jih lahko spočne en darovalec – od enega na Cipru do deset v Franciji, Grčiji, Italiji in na Poljskem. Vendar pa za čezmejne donacije ni omejitev, kar povečuje tveganje za morebitne zdravstvene težave, povezane z enim samim darovalcem, denimo dedne bolezni, in psihološki vpliv na otroke, ki lahko odkrijejo na desetine ali celo stotine polbratov in polsester.
Švedska je, s podporo sedmih drugih članic povezave, to vprašanje predložila ministrom EU. Cilj je preprečiti, da bi se prihodnje generacije nehote srečevale z genetskimi sorodniki, in denimo ustvarjale družine s polbrati in polsestrami, želijo pa tudi zmanjšati tveganje za širjenje dednih bolezni.
Švedski svet za etiko je začel preučevati to vprašanje, potem ko je članek v enem od švedskih medijev razkril, da švedske klinike prodajajo darovano spermo v tujino, kar bi lahko povzročilo, da bi en darovalec postal oče več kot 50 otrok, čeprav je na Švedskem omejitev na šest družin.
Naraščajoča tveganja in etične dileme
Nedavni primer darovalca z redkim genom, ki povzroča raka, čigar sperma je bila uporabljena za spočetje najmanj 67 otrok, od katerih so pri desetih diagnosticirali raka, poudarja nujnost mednarodne regulacije.
Čeprav kriobanke pri darovalcih izvajajo obsežne zdravstvene preglede, ni mogoče odkriti vseh genetskih mutacij, čeprav strokovnjaki menijo, da je z medicinskega vidika izbira darovalca oziroma darovalke na splošno varnejša od naravnega spočetja. Dodajajo, da centraliziran register lahko podpira in omejuje število darovalčevih potomcev, vendar je predstava, da se med otroki, spočetimi z darovanimi celicami, ne bodo pojavile nobene bolezni, naivna.
Opozarjajo tudi na nenormalno širjenje genetskih bolezni, saj nima vsak moški 50 ali 75 otrok po Evropi. Evropski moški ima v povprečju enega do dva otroka. Z donacijami pa se lahko njihovo število poveča na 550, kot je bilo v primeru nizozemskega darovalca sperme, ki so mu prepovedali nadaljnje darovanje.
Kriobanke sicer opozarjajo, da bi prestroge omejitve lahko zmanjšale že tako omejene zaloge. Odobrenih je namreč le tri do pet odstotkov moških, ki začnejo postopek izbire, prenizke omejitve glede števila družin pa bi povečale stroške presejanja in čakalne dobe, kar bi lahko tudi finančno izločilo potencialne starše. Zdaj je cena enkratne uporabe viale z donatorsko spermo od 700 do 1.100 evrov, kar bi se lahko v primeru povečanih omejitev uporabe doniranih spolnih celic, znatno podražilo.
Vendar pa etiki poudarjajo, da poslovna logika ne more prevladati nad etičnimi in zdravstvenimi pomisleki. Nekatere kriobanke določijo svoje prostovoljne omejitve, vendar so te pogosto višje od nacionalnih.
Psihološki in socialni vpliv
Poleg zdravstvenih tveganj ima odkritje številnih genetskih polbratov in polsester po svetu, omogočeno z razvojem testiranja DNK in družbenih medijev, velik psihološki vpliv na posameznike, spočete z darovalci.
Strokovnjaki se strinjajo, da so zaradi sprememb v komunikacijskih platformah in možnosti stikov po vsem svetu mednarodne omejitve darovanja spolnih celic nujne. Nekatere države sicer skrivajo identiteto darovalca, razen v primeru hudih zdravstvenih težav otroka, druge pa otrokom omogočajo, da spoznajo darovalca pri določeni starosti. Belgija si denimo prizadeva za odpravo anonimnosti darovalcev in vzpostavitev evropskega centralnega registra, saj da gre za pravico otroka, da pozna svoje starše.
Države predlagateljice upajo, da bo ministrska razprava vodila do usklajene omejitve števila družin na darovalca in vzpostavitve centralnega registra darovalcev EU. Čeprav nova uredba EU o snoveh človeškega izvora, ki bo začela veljati leta 2027, usklajuje pravila, pa ne uvaja omejitve števila družin na ravni celotne unije in centralnega registra darovalcev. Švedska meni, da bi odločitev EU lahko bila prvi korak k svetovnim smernicam, saj se sperma nenazadnje izvaža po vsem svetu.
