Deset let od pokola na ameriški srednji šoli Columbine

Pobila sta 12 sošolcev, učitelja telovadbe, ranila 24 ljudi, na koncu pa storila samomor. Pokol na obletnico rojstva Adolfa Hitlerja Pokol na srednji šoli Columbine je 20. aprila 1999 pretresel ZDA in sprožil številne razprave o razširjenosti orožja v ZDA, najstniški kulturi z nasilnimi videoigrami in filmi, vzdušju na srednjih šolah, kjer je predvsem športnikom dovoljeno nadlegovanje šibkejših, pa tudi o farmacevtski industriji, ki mladino zalaga z različnimi pomirjevali in poživili. Toda do enotnega odgovora na vprašanje, zakaj je prišlo do pokola in to na obletnico rojstva nacističnega voditelja Adolfa Hitlerja, do danes niso prišli.

Harris in Klebold sta svoj napad temeljito načrtovala in ga pripravljala več časa. Do šole sta prišla zjutraj ob 11. uri in 10 minut po krajevnem času in najprej nastavila dve bombi kilometer stran od šole, ki sta na kraj eksplozije privabili gasilce. Nato sta nastavila še dve bombi pri jedilnici v upanju, da ju bo razneslo, potem pa bosta lahko bežeče sošolce in učitelje postrelila od zunaj. Bomb ni razneslo in mlada morilca, oblečena v dolge črne plašče, sta se oborožena do zob s pištolami, puškami ter bombami odpravila skozi vrata in začela morilski pohod.

Pobijala brez posebnega vzorca Mlada morilca sta po izpovedih preživelih pobijala hladnokrvno in neustrašno, pri tem pa sta se iz žrtev tudi norčevala. Nekatere sta sicer po norčevanju pustila živeti. Njuno pobijanje je bilo brez kakšnega posebnega vzorca, čeprav sta merila predvsem na člane športnih ekip, ki naj bi ju v preteklosti pretepali in nadlegovali. Le 10 minut po začetku streljanja se je skušal vmešati šerifov pomočnik, ki pa je hitro ostal brez nabojev in je moral počakati na okrepitve.

Policisti so obkrožili šolo in se obstreljevali z obema, vmes pa so se šolarji reševali na prosto. Morilca sta med streljanjem metala tudi doma narejene bombe, med katerimi jih veliko na srečo ni razneslo. Največ ljudi sta pobila in ranila v jedilnici in knjižnici. Ko sta se naveličala pobijanja, je Klebold dejal, da mu je že dolgčas in predlagal, da bi začela raje uporabljati nože. Pobijanje sta končala pol ure potem, ko sta ga začela. Harris si je nato pognal kroglo v usta, Klebold pa v glavo.

V ustavi zapisana pravica do nošenja orožja Morilca sta umrla, z njima pa tudi odgovor na vprašanje "zakaj?". V ZDA je za nekaj časa oživela razprava o razširjenosti orožja v ZDA, vendar ameriškemu kongresu ni uspelo sprejeti zakona, ki bi posegel v pravico do posedovanja orožja. Orožarski lobi je bil preveč močan, a ostaja še danes. Predsednik Barack Obama je na primer med kampanjo leta 2008 zatrjeval, da bo glede orožja pustil proste roke državam in lokalnim skupnostim, zaradi česar mu organizacije, ki zagovarjajo 2. amandma k ameriški ustavi, ki domnevno potrjuje pravico do nošenja orožja, niso tako zelo odločno nasprotovale.

Morilca sta prišla do orožja na različne načine; sama in tudi s pomočjo prijateljev ali znancev, ki so po pokolu končali za zapahi. Debata o posegih v pravico do orožja je sicer nato hitro zamrla. Poleg orožja je bilo razlag še veliko. Tajna služba ZDA je leta 2002 izdelala študijo šolskih pokolov, med katerimi Columbine niti ni bil največji v zgodovini ZDA.

Zaradi povišanja davkov pobil 45 ljudi na osnovni šoli Do prvega množičnega pokola je prišlo leta 1927 na osnovni šoli v kraju Bath v državi Michigan. Izvršil ga je član odbora šole Andrew Kehoe, ki je bil jezen zaradi povišanja davkov in je s tremi bombami pobil 45 ljudi ranil pa 58, največ otrok od drugega do šestega razreda. Bomba je raznesla tudi njega.

Avgusta leta 1966 je Charles Joseph Whitman z vrha opazovalnega stolpa univerze Teksas v Austinu s puško pobil 14 ljudi in ranil 32. Pred tem je doma ubil ženo in mamo. Ustavila sta ga policista, ki sta ga ustrelila in ubila. Še hujši univerzitetni pokol pa je aprila leta 2007 izvedel Seung Hui Cho, ki je na univerzi Virginia Tech v Blacksburgu pobil 32 ljudi, preden je izvršil samomor.

Varnostni ukrepi na šolah še vedno niso učinkoviti Poročilo tajne službe opozarja, da številni varnostni ukrepi na ameriških šolah, sprejeti po pokolu na šoli Columbine, niso preveč učinkoviti. Koristneje bi bilo opazovati obnašanje problematičnih šolarjev, saj se napadi pripravljajo dlje časa, poleg tega pa običajno kdo v naprej ve za priprave. Eric Harris, ki naj bi bil pravi psihopat, je že leta 1997 grozil s smrtjo po internetu, skupaj s Kleboldom, pa sta bila aretirana leta 1998 zaradi tatvine. Oba sta šla na poboljševalne tečaje, Harris pa tudi na preglede k psihologu.

Pri vsem tem je morda najbolj žalostno, da njun morilski pohod ne vzbuja le zgražanja in obsojanja, ampak tudi željo po posnemanju. Konec marca so tako v Veliki Britaniji aretirali 16- in 17-letnega fanta, ki sta želela natanko na deseto obletnico pokola na šoli Columbine uprizoriti podoben pokol v okolici Manchestra.