Sreda, 21. 4. 2021, 22.44
3 leta, 7 mesecev
Svetovni dan Zemlje
Dan, ko bodo svetovni voditelji rešili podnebje?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,03
2
Na svetovni dan Zemlje 22. aprila se vsako leto odvijajo dogodki, ki spodbujajo zavest o varovanju okolja na Zemlji.
Danes obeležujemo svetovni dan Zemlje. Prvi svetovni dan Zemlje je bil 22. januarja 1970 v ZDA, ko so potekali množični shodi za varovanje okolja. Letos zaradi pandemije ne bo množičnih shodov, pač pa bodo dan Zemlje obeležili z digitalnimi dogodki in digitalnim političnimi vrhom.
Vse se je začelo 28. januarja 1969, ko je ob kalifornijski obali v bližina mesta Santa Barbara iz vrtine, ki jo je vrtala naftna družba Union oil platform, začela bruhati velike količine nafte v morje.
Naftni izliv pomori ogromno živali
V morje je steklo več kot tri milijone litrov nafte, ki je pomorila več kot deset tisoč morskih ptic, delfinov, tjulnjev in morskih levov. Dogodek je sprožil veliko ogorčenje in spodbudil okoljevarstvenike k akciji.
Del njihovih akcij je bilo tudi oblikovanje okoljskih predpisov, širjenje okoljskega osveščanja in izobraževanja ter nenazadnje tudi začetek zaznamovanja dneva Zemlje.
Pomladni dan počastitve Zemlje
Leta 1969 je na Unescovi konferenci v San Franciscu mirovni aktivist John McConnell predlagal dan za počastitev Zemlje in koncepta miru. Ta dan so prvič praznovali 21. marca 1970, na prvi pomladni dan na severni polobli.
V ZDA je že skoraj tradicionalno, da na svetovni dan Zemlje predsedniški par posadi drevo. Na fotografiji iz leta 2017 Melania in Donald Trump v vrtu Bele hiše sadita drevo.
Nato pa je ameriški senator iz Wisconsina Gaylord Nelson predlagal, da bi 22. aprila 1970 v ZDA organizirali vsenacionalno izobraževanje o okolju. Senator Nelson je januarja 1969 iz letala videl naftni madež po izlitju v Santi Barbari. Ta prizor ga je spodbudil k varovanju okolja.
Rojstvo dneva Zemlje
Nelson je za nacionalnega koordinatorja vsenacionalnega izobraževanja o varovanju okolja najel mladega aktivista Denisa Hayesa. Nelson in Hayes sta dogodek poimenovala dan Zemlje.
Hayes in njegovi sodelavci so dan Zemlje razširili – to ni bilo samo vsenacionalno poučevanje o okolju, ampak dan množičnih shodov v podporo varovanja okolja. V ZDA naj bi 22. aprila 1970 odšlo na ulice več kot 20 milijonov ljudi.
Iz nacionalnega dneva v svetovni dan
Velik del udeležencev shodov so predstavljali člani sindikatov. Pomembno vlogo je tako imel sindikat delavcev v avtomobilski industriji.
Leta 2016 so v Združenih narodih prav na svetovni dan Zemlje predstavniki več kot 190 držav slovesno podpisali pariški podnebni sporazum. Na fotografiji: takratni ameriški zunanji minister John Kerry, ki se je odločil, da bo sporazum simbolično podpisal skupaj s svojo vnukinjo.
Če je bil prvi dan Zemlje leta 1970 omejen na ZDA, je Hayes leta 1990 dan Zemlje internacionaliziral. Dan Zemlje so tako tega leta obeležili v kar 141 državah po svetu.
Pariški podnebni sporazum
Dan zemlje leta 2016 je bil tudi izbran za podpis Pariškega sporazuma – okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja. Pariški sporazum je dogovor med več kot 190 državami, eden od njegovih glavnih ciljev pa je omejiti dvig globalnega segrevanja.
Svetovni dan Zemlje koordinira globalno omrežje Dneva Zemlje (v izvirniku: Earth Day Network – EDN). Letošnja obeležitev dneva Zemlje bo trajala od 20. do 22. aprila. 20. april je potekal v znamenju mladinskega podnebnega vrha.
Digitalni dogodek
21. april je minil v znamenju svetovnega izobraževalnega vrha o varovanju okolja, danes pa bo svetovni podnebni vrh organizirala Bidnova administracija. Hkrati bo Earthday.org izpeljal digitalni dogodek, ki se bo začel ob 6. uri.
Seveda je na dogodkih ob letošnjem svetovnem dnevu Zemlje sodelovala tudi švedska podnebna aktivistka Greta Thunberg.
Teme dogodka, ki bo vseboval delavnice, panele in posebne predstavitve, bodo med drugim nove zelene tehnologije, inovativna miselnost, ki lahko obnovi svetovni ekosistem, podnebna in okoljska ozaveščenost, prizadevanja za pogozdovanje, tehnologije za obnovo podnebja ...
Sodelovali bodo podnebni aktivisti, inovatorji, mnenjski voditelji, umetniki, glasbeniki, spletni vplivneži, podjetniki in mladi voditelji prihodnosti.
Bidnov Svetovni podnebni vrh
Bidnov podnebni vrh je dvodnevni virtualni vrh, na katerega je ameriški predsednik Joe Biden povabil štirideset svetovnih voditeljev. Gre za voditelje držav, ki proizvedejo okoli 80 odstotkov svetovne emisije toplogrednih plinov. Tema vrha je okrepitev ukrepov za boj proti podnebnim spremembam.
Ameriški predsednik Joe Biden bo danes in jutri gostil virtualni podnebni politični vrh. Od evropskih voditeljev je Biden poleg predsednice Evropske komisije Ursule von der Leyen in predsednika Evropskega sveta Charlesa Michela na vrh povabil samo še voditelje Nemčije, Francije, Velike Britanije, Italije, Španije, Poljske, Danske in Norveške.
Biden je med drugim povabil ruskega predsednika Vladimirja Putina in kitajskega predsednika Ši Džinpinga. Na seznamu so med drugim še britanski premier Boris Johnson, nemška kanclerka Angela Merkel, francoski predsednik Emmanuel Macron, brazilski predsednik Jair Bolsonaro, indijski premier Narendra Modi, poljski predsednik Andrzej Duda, italijanski premier Mario Draghi, predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen, izraelski premier Benjamin Netanjahu, turški predsednik Recep Tayyip Erdogan, kanadski premier Justin Trudeau, novozelandska premierka Jacinda Ardern ...
2