Če bo Grčija izstopila iz evra, bodo izbruhnile skorajda vojne razmere

Samo ponovna uvedba drahme lahko reši Grčijo, je prepričan nemški ekonomist Hans-Werner Sinn. Številni ekonomisti mu prikimavajo, saj bi egejska država z lastno (razvrednoteno) valuto povečala konkurenčnost svojega gospodarstva.

Kako bo Grčija preživela grexit Tudi pri optimističnem pogledu na grški izstop iz evroobmočja (tako imenovani grexit), pa bo vsaj kratkoročno to imelo za Grke dramatične posledice. Grčija namreč uvaža skoraj vse, kar potrebuje za vsakodnevno življenje, piše nemški tednik Focus.

Kakšnega podrobnega načrta, kako bo potekal grexit, ni. Še največ se med grškimi ekonomisti s tem ukvarja Sirizi naklonjeni Kostas Lapavicas, velik navdušenec ponovne uvedbe grške valute drahme.

Lapavicasovi koraki k ponovni uvedbi drahme Po njegovem načrtu bi, če bi Grčija izstopila iz evroobmočja oziroma bi jo iz evroobmočja vrgli, morali v državi ob Egejskem morju storiti naslednje štiri korake oziroma ukrepe.

Prvi ukrep: takojšen nadzor nad pretokom kapitala, kot ga je leta 2013 za nekaj časa izvajal Ciper, le da v Grčiji ta nadzor ne bi bil vnaprej časovno omejen, ampak časovno nedoločen.

Drugi ukrep: takojšnje podržavljanje bank.

Tretji ukrep: racionirana preskrba z gorivom, hrano in zdravili. Živila za vsakodnevno rabo bo mogoče dobiti le na živilske karte oziroma nakaznice – kot v času vojnih razmer.

Četrti ukrep: skupina grških pravnikov se bo začela ukvarjati z vzpostavitvijo nove grške valute.

Grška radikalna levica vidi rešitev v lignitu Za oskrbo z elektriko bodo po mnenju grških radikalnih levičarjev zadostovale grške zaloge lignita (za grške termoelektrarne). Lapavicas več težav vidi na področju transporta. Težava Lapavicasovega načrta je, da ga brez pomoči Rusije, Kitajske, Venezuele ali Irana ne bo mogoče uresničiti.

Drugi grški ekonomisti so bolj črnogledi kot Lapavicas in svarijo pred dramatičnimi posledicami izhoda iz evroobmočja. Po mnenju liberalnega politika Teodorosa Skilakakisa se bo realno gospodarstvo popolnoma zlomilo. Kako bo videti zlom grškega gospodarstva Vzpostavil se bo evrski črni trg (ne pozabimo, da so Grki od izbruha krize iz bank že umaknili na desetine milijard evrov, ki jih zdaj hranijo v tujih bankah v tujini ali doma, v nogavicah, kot se reče). Pojavil se bo tudi množični beg tujih vlagateljev, grška podjetja, ki poslujejo s tujino, bodo propadla. Tudi grški devizni stroj – turizem – bi utrpel veliko škodo zaradi kaotičnih razmer po grexitu.

Po grexitu bi Grčija zgrmela s prestola najbogatejše balkanske države Tudi pri načrtovanem izstopu iz evra in prevzemu grške drahme Skilakakis računa na najmanj 25-odstotni padec bruto domačega proizvoda (BDP). Lani je grški BDP po oceni grških statistikov znašal 186,5 milijarde evrov.

Torej bi zaradi grexita padel – če računamo na letni ravni – najmanj na okoli 140 milijard evrov. V tem primeru Grčija ne bi bila več najbogatejša država v Jugovzhodni Evropi, saj bi jo prehitela Hrvaška in verjetno tudi Romunija.

Grške rafinerije in uvožena nafta Velika težava Grčije je, da ji tudi po petih letih reform ni uspelo trajno povečati izvoza. Milijardne prihodke ima le od izvoza naftnih proizvodov – okoli deset milijard evrov na leto.

Toda grška naftna industrija (v državi obratujejo štiri naftne rafinerije) je odvisna od surove nafte, ki jo uvaža iz arabskih držav in Rusije. Če bo ta uvoz presahnil, je konec tudi izvoza naftnih izdelkov.

Grški aluminij Tudi v Slovenijo balkanska država največ izvaža prav mineralna goriva in olja – leta 2013 sta po podatkih Izvoznega okna predstavljala skoraj 60 odstotkov grškega uvoza v našo državo (okoli 60 milijonov evrov).

Druga izvozna uspešnica Grkov je aluminij – kot surovina ali v predelani obliki. Grčija je namreč bogata z boksitom (obilo te rude je zlasti v pokrajinah Beocija in Fokaja), iz katerega pridelujejo aluminij.

Potratna izdelava aluminija Toda za pridobivanje aluminija Grčija potrebuje veliko energije. Aluminij v grško državno blagajno na leto prinaša 1,22 milijarde evrov, v Slovenijo ga je Grčija leta 2013 izvozila za dobra dva milijona evrov.

Poleg naftnih izdelkov in aluminija sredozemska država med Jonskim in Egejskim morjem izvaža še veliko olivnega olja in rib. Največ izvaža v naslednje države (vir: Grška zveza izvoznikov, Panhellenic Exporters Association): - Turčija (3,27 milijarde evrov na leto), - Italija (2,48 milijarde), - Nemčija (1,78 milijarde), - Bolgarija (1,39 milijarde), - Ciper (1,32 milijarde).

Grki morajo skoraj vse uvoziti Grki uvažajo skoraj vse, kar potrebujejo za vsakodnevno življenje – od spodnjic do fižola. Okoli 60 odstotkov blaga za vsakodnevno rabo prihaja iz tujine.

Ne preseneča torej, da je po podatkih CIA World Factbook Grčija leta 2013 izvozila za 28,3 milijarde evrov blaga, uvozila pa kar za 47 milijard evrov blaga. Trgovinski primanjkljaj je znašal 18,7 milijarde evrov.

Slovensko-grška menjava Iz Slovenije je leta 2013 Grčija največ uvozila farmacevtskih izdelkov (za okoli 12 milijonov evrov). Celoten slovenski izvoz v egejsko državo je tega leta znašal okoli 63 milijonov evrov (uvoz pa 102 milijona evrov).

V petih letih krize se Grčija ni postavila na lastne noge, njena proizvodnja je celo upadla. Egejska država bob uvaža celo iz Sirije, kjer divja krvava državljanska vojna, saj ga sama ne pridela dovolj.

Pred desetletji je Grčija hrano izvažala, zdaj jo uvaža Stročnice so bile že od antičnih časov osnovno živilo Grkov. Še do osemdesetih let prejšnjega stoletja je Grčija stročnice celo izvažala, zdaj za uvoz iz Kitajske, Peruja, Madagaskarja, Mehike, Turčije in celo Kanade porabi 1,2 milijarde evrov na leto.

Celo za uvoz vžigalic Grki porabijo 97.992 evrov na leto. Ta denar dajejo svojemu dednemu sovražniku – Turčiji. Ironija zgodovine je, da je grška država prav z monopolom na vžigalice v preteklosti (od leta 1893) plačevala tuja posojila, ki jih je porabljala za vojne s Turki. Kmetje v davčnem primežu Ko je izbruhnila kriza, so grški politiki radi govorili o ponovnem dvigu poljedelstva in živinoreje (podobno tudi v Sloveniji zadnja leta številni vidijo rešitev v samooskrbi).

V resnici se je zgodilo ravno nasprotno: v zadnjih letih se je konkurenčna sposobnost grških kmetov močno poslabšala. Država je namreč kmete bolj obdavčila, čeprav so dohodki prebivalcev padli, in grški kmetje niso bili več konkurenčni.

Premalo limon in krompirja Leta 2007 je na primer Grčija pridelala 92 tisoč ton limon, leta 2011 samo še 42 tisoč. Manjkajoče sadeže so uvozili, leta 2011 celo v višini 29 tisoč ton.

Podobno je pri krompirju. Leta 2007 so grški kmetje pridelali 930 tisoč ton te poljščine, leta 2011 pa samo še 705 tisoč ton. Da Grkom ni primanjkovalo krompirja, so ga iz Egipta uvozili 174 tisoč ton in iz Cipra 51 tisoč ton.

In zlasti premalo mesa – ne bo dovolj girosa za Grke Najslabše pa bo v primeru grexita pri mesu in mesnih izdelkih (govejem, svinjskem, piščančjem mesu …). Glavne dobaviteljice mesa Grčiji so Francija, Nizozemska in Nemčija. Na kratko: po grexitu bo v Grčiji primanjkovalo girosa (tj. kebaba) – grške nacionalne hitre hrane.