Breivik: Cilj strelskega pohoda na Utoyi je bil obglaviti nekdanjo premierko

Kot je dodal, je nameraval vse to posneti in videoposnetek objaviti na svetovnem spletu. Gro Harlem Brundtland je poletni tabor laburistične stranke na otoku Otoya v bližini Osla zapustila, še preden je Anders Behring Breivik 22. julija lani po eksploziji bombe v Oslu prispel na otok.

Idejo o obglavljenju Brundtlandove dobil pri teroristični mreži Al Kaida Breivik je, kot je dejal, idejo o obglavljenju Brundtlandove dobil pri teroristični mreži Al Kaida, v isti sapi pa tudi pripomnil, da je "obglavljanje tradicionalna evropska smrtna kazen".

Četrti dan sojenja je Breivik še povedal, da je načrtoval, da bo na otoku ustrelil veliko več ljudi, kot jih je dejansko, 69. Na poletnem taboru laburističnega podmladka iz celotne Norveške se je sicer zbralo skoraj 600 ljudi.

"Cilj je bil, da ubijem vse" "Cilj ni bil, da bo na Utoyi ubil 69 ljudi. Cilj je bil, da ubijem vse," je dejal Breivik. Razkril je še, da je svoje orožje, s katerim je moril na otoku, poimenoval z imeni iz nordijske mitologije. Polavtomatsko puško je tako poimenoval gungnir, kot se imenuje magična harpuna boga Odina, ki se vrne po vsakem metu, polavtomatska pištola pa je bila mjolner in je ime dobila po kladivu boga vojne Thora.

Prvotni načrt napad na vladno četrt Njegov prvotni načrt je bil napad na vladno četrt v norveški prestolnici, sedež laburistične stranke, tretji cilj napada pa bi lahko bila kraljeva palača. Razmišljal je tudi o vladni palači stortinget, mestni hiši in stavbi v bližini časnika Aftenposten. Poleg tega je nameraval na začetku izdelati tudi tri avtomobile bombe.

O kraljevi palači je razmišljal, ker naj bi jo laburistična stranka uporabljala za državne obiske, pri tem pa mu je bilo po njegovih besedah pomembno, da kraljeva družina ne bi utrpela nobene škode. "Sem zagovornik monarhije," je dejal množični morilec in terorist. Proti večkratni eksploziji bombe pa se je odločil, ko je ugotovil, da je prva stavba "veliko bolj zapletena, kot je mislil".

"Najbolj privlačen cilj se mi je zdela mednarodna konferenca novinarjev Skup" Breivik je danes še razkril, da mu ni uspelo, da bi izdelal več kot eno bombo, zaradi česar je moral izbrati med svojimi potencialnimi cilji. Hkrati se je dodatno odločil, da bo izvedel pokol. "Najbolj privlačen cilj se mi je zdela mednarodna konferenca novinarjev Skup, a zaradi časovne stiske tega napada leta 2011 nisem mogel organizirati," je dejal. Za naslednji najprimernejši cilj je nato izbral poletni tabor laburističnega podmladka.

Breivik danes ob prihodu na sodišče sicer ni pozdravil z desničarskim pozdravom, potem ko so preživeli in sorodniki žrtev izrazili nezadovoljstvo nad njegovim dosedanjim ravnanjem.

Odvetniki preživelih in sorodniki žrtev so v sredo vložili pritožbo zaradi Breivikovega ravnanja ob prihodu na sodišče, ko je vsakič po odstranitvi lisic pozdravil s pozdravom skrajne desnice - z desno roko, stisnjeno v pest, se je najprej dotaknil prsi, nato pa jo iztegnil pred seboj.

Tožilstvo zanimajo načrti za napad Breivikovi odvetniki so po pritožbi sporočili, da so svojega klienta seznanili s pritožbo in mu svetovali, naj se danes odpove desničarskemu pozdravu. Tožilstvo sicer Breivika danes zaslišuje predvsem o tem, kako je načrtoval bombni napad v Oslu in strelski pohod na otoku Utoya v bližini Osla.

Manifest še ni dokončan Breivik je danes na sodišču tudi povedal, da ne stoji za vsemi navedbami v svojem 1500 strani dolgem manifestu. Kot je pojasnil, gre zgolj za osnutek in dokument še ni dokončan. Manifest po njegovih besedah tudi ne odraža njegovega mnenja, pač pa mnenje številnih Evropejcev. Dejal je tudi, da mu je pisanje manifesta naložila neimenovana mreža skrajnih nacionalistov. Breivik je samo nekaj ur pred julijskimi napadi na okoli tisoč naslovov po elektronski pošti poslal svoj manifest z naslovom 2083 - Evropska izjava o svobodi.

Majhna možnost za preživetje Kot je danes še povedal 33-letni Breivik, je pred napadom menil, da ima zelo majhne možnosti, da bi mu po eksploziji bombe v Oslu uspelo pobegniti iz norveške prestolnice. "Menil sem, da imam manj kot pet odstotkov možnosti, da preživim", je dejal. Dodal je, da je pričakoval, da ga bo ob poskusu odhoda iz Osla aretirala policija.

Leto dni 16 ur na dan igral računalniško igrico Za napad se je po lastnih besedah začel pripravljati leta 2006 in pričakoval je, da bo to "samomorilska" operacija. Zaradi napada je leto dni po 16 ur na dan igral računalniško igrico. V tem času je tudi prekinil vse socialne stike, kar mu je omogočilo, da se je v celoti lahko posvetil pripravam na napad. Igranje igrice je bilo "zgolj zabava" in po njegovih besedah ni imelo nobenega opravka z julijskim napadom. Na večurno igranje igrice je bližnja okolica po besedah Breivika reagirala z zgroženostjo, saj je pred tem bil zelo družaben.

Strelsko urjenje "A nisem jim mogel reči, da sem si vzel leto dni prosto, ker se mislim pet let kasneje razstreliti," je dejal. Kot je povedal, se je za napad uril s pravim orožjem in večkrat je zaradi tega tudi sodeloval na strelskem urjenju v nekem strelskem društvu.

Breivikovo podpornico izgnali iz Norveške Norveški mediji danes poročajo, da so iz Norveške izgnali Nemko, ki naj bi bila Breivikova podpornica. Ženska naj bi skušala v ponedeljek, ko se je začelo sojenje Breiviku, priti na sodišče v Oslu in videti Breivika, ob tem pa je zatrjevala, da je Breivikovo dekle. Žensko so nato pridržali in sprožili postopek izgona. Norveško je zapustila v sredo. Nemške oblasti so ob tem sporočile, da je ženska znana nemški policiji. Nemka sama je povedala, da je v Oslo pripotovala v nedeljo iz Stuttgarta.

Breivik je 22. julija lani najprej v Oslu ubil osem ljudi, ko je aktiviral avtomobil bombo pred sedežem vlade. Nato je na otoku Utoya, preoblečen v policista, več kot uro sistematično streljal na več sto udeležencev tabora podmladka vladne norveške laburistične stranke in pobil 69 ljudi, predvsem mladih.