Brammertz Hrvaško ocenil slabo, s Srbijo zadovoljen

Gre za poročilo, ki ga je Brammertz sredi novembra poslal članicam Varnostnega sveta ZN in na podlagi katerega bo v četrtek ustno predstavil svoje ugotovitve v ZN. Ob tem velja poudariti, da lahko glavni tožilec v četrtek v ustni predstavitvi pred ZN upošteva tudi razvoj v minulih tednih in svojo oceno prilagodi. A za zdaj v njegovem zadnjem poročilu piše, da v sodelovanju s Hrvaško v primerjavi s prejšnjim poročilom ZN ni bilo "bistvenega napredka" pri iskanju številnih ključnih dokumentov, povezanih z operacijo Nevihta iz leta 1995, ki jih je urad tožilca prvič zahteval leta 2007. "Rezultati hrvaške ostajajo omejeni" Po opozorilu septembra letos je hrvaška stran vzpostavila posebno delovno skupino za obravnavo tega vprašanja, kar je urad tožilca pozdravil in 10. novembra tudi prejel poročilo skupine. A Brammertzova prva ocena poročila je, da kljub prizadevanjem za napredek v preiskavi "rezultati ostajajo omejeni".

Manjkajočih topniških dnevnikov še niso našli "Zdi se, da ni bil najden še nobeden od manjkajočih topniških dnevnikov in da je bilo utrtih malo dodatnih preiskovalnih poti," piše v poročilu. Glavni tožilec tako še enkrat poziva Hrvaško, naj okrepi prizadevanja in konča celovito preiskavo, da bo pravočasno našla in posredovala te ključne dokumente.

Zadovoljivo, a ne "popolno" sodelovanje Srbije S sodelovanjem s Srbijo je glavni haaški tožilec zadovoljen, vendar še vedno vztraja, naj se še naprej odziva na njegove zahteve kot sedaj, da bo lahko dosegla dodatne pozitivne rezultate; kot najpomembnejše odprto vprašanje izpostavlja prijetje Ratka Mladića in Gorana Hadžića.

Odmrznili naj bi izvajanje trgovinskega dela sporazuma s Srbijo Brammertz sicer v poročilu ne ugotavlja "popolnega sodelovanja" Beograda s Haagom, kar naj bi bilo pogoj za njen napredek Srbije na poti v EU. Vendar pa naj bi bilo po navedbah virov v Bruslju to dovolj za to, da bodo zunanji ministri unije prihodnji teden odmrznili izvajanje trgovinskega dela sporazuma o stabilizaciji in pridruževanju s Srbijo.

Nekdanji visoki zunanjepolitični predstavnik EU Javier Solana, ki je krmilo vodenja zunanje politike unije predal Britanki Catherine Ashton, je v ponedeljek ob srečanju s srbskim predsednikom Borisom Tadićem, zadnjim srečanjem s kakim državnikom, izrazil upanje, da bodo zunanji ministri prihodnji teden odmrznili sporazum.

Hrvati Srbom nočejo odstopiti prevodov evropske zakonodaje Nedolgo tega je Hrvaška zatrjevala, da nikakor ne bo (tako kot Slovenija) ostalih balkanskih držav ovirala pri vstopu v Evropsko unijo, kljub temu pa zdaj noče Srbiji odstopiti 250.000 strani prevedene evropske zakonodaje, čeprav je sosedi to obljubila. Srbijo bodo tako stroški novih prevodov stali okrog štiri milijone evrov. "Hrvaška si je premislila zaradi čiste zlobe," pravi Beograd, ki zatrjuje, da bo sam nove prevode z veseljem delil z Bosno in Hercegovino ter Črno goro.