Boj za meje carske Rusije

Lokalne volitvah v Moldaviji res niso bile svetovna novica. Toda v nedeljo so za guvernerko avtonomne pokrajine Gagavzije na jugu Moldavije izbrali Irino Vlah, ki je dobila nekaj več kot polovico glasov. Guvernerka se zavzema za večjo povezavo Gagavzije z Rusijo in nasprotuje temu, da bi Moldavija nadaljevala pridruževanje Evropski skupnosti.

Prebivalci te avtonomne republike so se februarja lani na referendumu že tako ali tako z 98 odstotki odločili, naj se Moldavija priključi ruski prostocarinski coni, ne pa Evropski skupnosti. Gagavzija je bila tudi takoj za Rusijo prva, ki je priznala avtonomnost Abhazije in Južne Osetije. Zdi se, da je poleg Abhazije in Južne Osetije ta moldavska avtonomna republika naslednja na seznamu priključitvenih želja Vladimirja Putina.

Turško govoreči pravoslavci Gagavzija se res sliši kot namišljena dežela iz hollywoodskih filmov, toda njena zgodovina je razgibana. Tam živi okoli 160 tisoč prebivalcev, večinoma Gagavzijcev, ki so turško govoreči pravoslavci. Regija je nastala v obdobju rivalstva med ruskim in otomanskim imperijem in je bila tako kot Krim v 19. stoletju po rusko-turški vojni priključena Rusiji. Do tedaj je spadala pod otomanski imperij. Skupaj s sosednjim Pridnestrjem je bila znana kot Besarabija.

Zakaj je ta moldavska pokrajina tako strateško pomembna za Rusijo? Luke Coffey, nekdanji svetovalec britanskega obrambnega ministrstva in strokovnjak za evrazijsko varnost, je prepričan, da je regija za Putina pomembna, saj "sanjari, da bi ustvaril regijo Novorusije, kot so v 19. stoletju imenovali južno Ukrajino". In ta je zajemala tudi dele zdajšnje Moldavije.

Za Rusijo strateško pomembna regija Gagavzija pa je pomembna tudi strateško, saj bi s priključitvijo pokrajine Rusiji popolnoma nadzirali ukrajinsko zahodno mejo. Gagavzija skupaj s Pridnestrjem namreč deli 400 kilometrov meje z Ukrajino. V Pridnestrju je že dva tisoč ruskih vojakov, vprašanje časa je, kdaj bodo prišli tudi v Gagavzijo.

Razlika med Pridnestrjem in Gagavzijo je, da je prvo leta 1992 z državljansko vojno doseglo, da se je odcepilo od Moldavije, Gagavzija pa je ostala znotraj Moldavije kot avtonomna republika, a je pod močnim ruskim vplivom.

Gagavzija je edini del Moldavije, ki je izvzet iz ruskega embarga uvoza vina in kmetijskih izdelkov, s čimer poskuša Moskva oslabiti moldavsko gospodarstvo, ki je precej odvisno prav od izvoza kmetijskih izdelkov v Rusijo. Tudi mediji v tej pokrajini so le ruski.

"Moskva mora vplivati" Kakšno nelagodje ruski vpliv na pokrajino povzroča moldavski vladi, priča tudi podatek, da so nekaj dni pred volitvami dvema ruskima novinarjema za pet let prepovedali vstop v Moldavijo. Novinarja sta potovala iz Moskve v Gagavzijo, da bi poročala o volitvah ter šla na predstavitev dokumentarnega filma Krim, pot domov, a so ju z letališča v moldavskem glavnem mestu poslali nazaj v Moskvo, češ da ne film ne novinarja nista zaželena v Moldaviji, ker "ogrožata nacionalno varnost".

Moldavska vlada je prav tako omejila potovanja ruskih poslancev v Gagavzijo. "Ogrožanje regionalne varnosti prihaja iz Kremlja," je v intervjuju dejal moldavski predsednik Nicolae Timofti. V predvolilnem obdobju so namreč ruski poslanci potovali v avtonomno pokrajino in pozivali k odcepitvi od Moldavije in priključitvi k Rusiji.

Celo vodja ruske diplomacije zunanji minister Sergej Lavrov je prilil olja na ogenj, ko je za rusko televizijo dejal, da mora Rusija vse močneje vplivati na nekatere regije, predvsem na Gagavzijo, ker se moldavska vlada vse bolj nagiba k Evropski skupnosti.

Prisiljeni bomo v neodvisnost, pravijo "Vina in kmetijskih pridelkov ne moramo prodajati v Evropsko skupnost. Če nas Rusija preneha podpirati, bomo uničeni. Če se bo moldavska vlada še naprej pridruževala Evropski skupnosti, bomo prisiljeni razglasiti neodvisnost," je za Al Monitor dejal nekdanji gagavzijski guverner Mihail Formuzal. Ob tem je še dodal, da pomoč, če bodo v težavah, pričakujejo tudi od Ankare.

Kajti poleg Rusije regijo podpira tudi Turčija. Po navedbah ruskega analitika Vladislava Guljeviča so bili Gagavzi zadnjih 20 let nenehno tarča turškega vpliva. Tako so na primer Gagavzi, ki govorijo turško, zamenjali cirilico za latinsko abecedo. Ruščina je sicer še vedno ostala drugi jezik regije, a zamenjava abecede je nakazala na povezanost z Ankaro.

Turki vlagajo v posel in študente Od razpada Sovjetske zveze je Turčija veliko vlagala v Gagavzijo. Za prebivalce regije so ukinili vizume, razpisali mnogo štipendij, tako da na turških univerzah študira veliko Gagavzijcev. Od 50 tisoč moldavskih državljanov v Turčiji jih je večina prebivalcev te moldavske avtonomne pokrajine. Turčija je prav tako financirala gradnjo avtocest, pomagala pa je še gagavzijski manjšini v Ukrajini.

"Turški vpliv v Gagavziji sicer še ni nastrojen proti Rusiji, a kaj lahko tak postane, tako kot se je zgodilo s turško podporo krimskim Tatarom. Moskva mora v zvezi s tem hitro ukrepati, sicer bo prepozno," je na ruskem portalu Centra za strateške analize zapisal Griguljevič.

Malo verjetno je sicer, da bi se Gagavzijci hoteli priključiti k Turčiji. To po raziskavah javnega mnenja podpira le štiri odstotke prebivalcev regije. "Zahteve Gagavzije se lahko še radikalizirajo," je za DW dejal poročevalec nemškega parlamenta za Moldavijo in Ukrajino Bernard Fabritius. "Z zmago Irine Vlah in glede na to, da socialistično stranko, ki ji pripada, financira Moskva, je scenarij aneksije k Rusiji vse bolj realen."