Bodo večmilijardni javni dolg morali poplačati varčevalci v bankah?

Oktobra lani je Mednarodni denarni sklad (MDS) v eni od svojih publikacij predlagal, da bi javni dolg posameznih držav rešili z obdavčitvijo premoženja državljanov. Te zamisli, ki so se zrasle na drugi strani luže, so podprli tudi nekateri ekonomisti. A predlogov večina ni jemala preveč resno, še največ so se o njih razpisali nemški mediji.

Bundesbanka: Naprej naj javni dolg sanirajo državljani Zdaj pa je podoben predlog dala tudi Bundesbanka, tj. nemška centralna banka, v svojem januarskem mesečnem poročilu. V primeru, da bi kakšni državi grozil bankrot oziroma plačilna nesposobnost, bi njen javni dolg najprej poskušali sanirati s premoženjem državljanov te države (bančne vloge, nepremičnine itn.), šele potem bi morebiti prišla na vrsto tuja pomoč (trojka, mehanizem ESM …).

Kakšen delež svojega premoženja bi morali dati državljani za znižanje javnega dolga države? MDS je jeseni predlagal do deset odstotkov vrednosti premoženja državljanov v bančnih vlogah, vrednostnih papirjih in nepremičninah.

Nemški časnik Die Welt je izračunal, da imajo državljani in podjetja v 16 državah evroobmočja (Estonije in Latvije niso vključili v izračun) za 8.090,1 milijarde evrov bančnih vlog ter nepremičnine v vrednosti 30.443,30 milijarde evrov. Skupaj torej premoženje v vrednosti 38.533,4 milijarde evrov.

Od državljanov evroobmočja bi lahko iztisnili skoraj štiri bilijone evrov Po izračunih časnika imajo na primer nemški državljani in podjetja 2.316,1 milijarde evrov bančnih vlog ter 6.966 milijard evrov nepremičnin – skupaj torej za 9.282 milijard evrov premoženja. Za primerjavo: slovenski državljani in podjetja imajo za 18,9 milijarde evrov bančnih vlog in 114 milijard nepremičnin. Skupaj 132,9 milijarde evrov.

Pri upoštevanju predloga MDS o 10-odstotni obdavčitvi premoženja bi državljani evroobmočja za sanacijo javnih dolgov lahko prispevali 3.853 milijard evrov. S tem bi se v evroobmočju javni dolg znižal na 5.200 milijard evrov.

Tako bi skupni javni dolg držav evroobmočja upadel na 55 odstotkov bruto domačega proizvoda (BDP), torej pod 60 odstotkov BDP, ki je po kriterijih iz Maastrichta najvišja dovoljena višina javnega dolga. Vemo pa, da se v EU oziroma v evroobmočju le redke države držijo tega kriterija.

13,3 milijarde evrov denarja varčevalcev in lastnikov nepremičnin za sanacijo slovenskega javnega dolga? Če bi v Sloveniji uveljavili zamisel MDS o 10-odstotni obdavčitvi premoženja državljanov, bi država – po izračunih nemškega časnika – tako dobila 13,3 milijarde evrov. S tem bi prepolovili javni dolg, ki znaša okoli 25 milijard evrov.

Zamisel MDS in Bundesbanke ima goreče zagovornike. V Nemčiji predlog podpirajo socialdemokrati, saj bi bila takšna obdavčitev po njihovem mnenju neke vrste pravičen davek za najbogatejše.

Tudi ameriški ekonomist Kenneth Rogoff je za takšen način zmanjševanja javnega dolga, ampak samo v tako imenovanih perifernih državah evroobmočja. Tam imajo državljani po njegovem mnenju premoženje, ki je veliko večje, kot je javni dolg njihovih držav.

Države zadolžene do vratu, državljani pa polnih žepov Zamisel o takšni sanaciji javnega dolga ima vnete zagovornike zlasti na severu Evrope, kjer se jezijo, češ da so državljani prezadolženih kriznih države na jugu evroobmočja, ki jih severne države rešujejo s težkimi milijardami, v resnici precej premožni.

Ciper je imel tako pred krizo, ki jo rešujejo z milijardami iz mehanizma ESM, precejšnje premoženje na prebivalca. Tudi Španija, Italija in celo Grčija imajo v povprečju zelo premožne državljane. So pa tudi zadržki o predlogu MDS in Bundesbanke. Ekonomisti namreč svarijo, da bi se v primeru sprejetja takšnega predloga o nekakšni razlastitvi državljanov za sanacijo javnega dolga pojavil beg kapitala, kar bi države v krizi spravilo še v večje težave. Nepravična rešitev za lastnike nepremičnin V tem primeru bi se lahko država "usedla" edino na nepremičnine, ki pač ne morejo dobiti nog in pobegniti v tujino. Takšna rešitev sanacije javnega dolga, ki bi obremenila le lastnike nepremičnin, pa bi bila zelo sporna z vidika pravičnosti.