Bo Belgija konfederalna ali ji grozi razpad?

Flamski nacionalisti Barta De Wevera so dobili okoli 30 odstotkov glasov. Ali to pomeni začetek konca zdajšnje Belgije, celo njen razpad?

Dobra dva tedna pred belgijskim prevzemom predsedovanja EU je belgijsko politično telo v že dolgo razdvojeni državi, ki ima okoli 10,5 milijona prebivalcev, od tega razvitejša Flandrija okoli šest milijonov, manj razvita Valonija pa okoli 4,5 milijona, doživelo zgodovinsko resničnost, zmagali so flamski separatisti, ki si že dolga leta prizadevajo razbiti federalno Belgijo.

Politični analitiki verjamejo, da je včerajšnja volilna nedelja jasno pokazala pot k vsaj konfederalni ureditvi Belgije. To pa ne bi bilo ni nič novega, saj država že zdaj dejansko deluje kot konfederacija, v kateri poleg flamske in valonske enote obstaja tudi Bruselj kot tretji del konstitutivne federalne države.

Dr. Anton Bebler z ljubljanske fakultete za družbene vede meni, da zmaga separatistov brez dvoma pomeni podaljšanje vladne krize, te so v Belgiji že pregovorno običajne. Tudi obdobje iskanja političnih partnerjev pri oblikovanju nove vlade bo za to težavno in dolgotrajno, meni Anton Bebler. Še ena okoliščina je pri tem pomembna: Belgijo v začetku julija čaka polletno predsedovanje Belgije svetu Evropske unije, zato je najbolj verjetno, da bo del predsedovanja evropski sedemindvajseterici opravila še zdajšnja belgijska vlada.

Tokratna volilna zmaga flamskih separatistov nikakor ni prva grožnja obstoju zdajšnje, vsaj formalno federalne Belgije. Ta bo po včerajšnjem volilnem izidu v prihodnosti, po mnenju Antona Beblerja, postala konfederalna država. V to bodo končno morali privoliti tudi v valonskem delu države, ne nazadnje seveda tudi v Bruslju. Če smo realni, pa Belgija že zdaj deluje kot konfederalna država, vse pomembnejše zakone sprejemajo v kar treh parlamentih.

Ali je mogoč razpad Belgije? Anton Bebler v to ne verjame, seveda pa bi bil to precendens. Belgijci so že večkrat v zgodovini dokazali, da so v obdobju kriz znali najti najboljšo rešitev. Obstoj Belgije konec koncev zagotavlja tudi zelo velika mednarodna prisotnost v tej državi. V Bruslju je veliko sedežev evropskih in evroatlantskih institucij, kar za državo ne nazadnje pomeni veliko prihodkov.

Za dr. Mateja Makaroviča z novogoriške fakultete za uporabne družbene študije je včerajšnji izid volitev v Belgiji sicer pomemben pokazatelj, vendar na njegovi podlagi še ne moremo sklepati o prihodnosti Belgije. Makarovič ne izključuje različnih scenarijev. Enotnost zdajšnje Belgije zato ni zagotovljena! Po njegovem tudi morebitnega razpada države v prihodnosti ne moremo izključiti, seveda pa je po včerajšnjem volilnem izidu to prezgodaj in nehvaležno napovedati. Konfederalna odločitev po njegovem nima dolgoročne možnosti na belgijskih tleh. Ob morebitnem razpadu države pa bi to potegnilo za seboj tudi vprašanje statusa naslednic zdajšnje Belgije v EU. Vse skupaj pa bi se moralo dogajati dogovorno, meni Matej Makarovič.

Kakorkoli že bo, nekaj je vsekakor že zdaj kristalno jasno. Zmagovalci in poraženci belgijskih predčasnih volitev bodo morali volilno nedeljo najprej dobro prespati in premisliti, kako naprej. Potem pa prevzeti vsak svoj del odgovornosti za novo politično podobo in prihodnost države.