Petek, 9. 12. 2022, 17.40
1 leto, 11 mesecev
Bešič Loredan: Zaradi viškov cepiv proti covid-19 je nujen suspenz pogodb
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
2,82
12
Suspenz pogodb bi trajal, dokler se države članice ne bi dogovorile o načinu preoblikovanja pogodb v smeri njihove večje spremenljivosti, je poudaril Bešič Loredan.
V sestavi ministrov za zdravje je v Bruslju danes potekalo zasedanja Sveta Evropske unije za zaposlovanje, socialno politiko, zdravje in varstvo potrošnikov (Svet EPSCO), ki se ga je udeležil tudi zdravstveni minister Danijel Bešič Loredan. V ospredju je bila politična razprava glede javnega naročanja cepiv proti bolezni covid-19, v zvezi s katerimi se v državah članicah pojavljajo viški cepiv. Minister Bešič Loredan se je zavzel, da naj se v prvi fazi izvede suspenz pogodb.
Države članica apelirajo na Evropsko komisijo, da bi v pogajanjih s proizvajalci cepiv proti bolezni covid-19 morala čim prej doseči trajno naravnane spremembe pogodbenih razmerij. Minister Bešič Loredan se je zavzel, da naj se v prvi fazi izvede suspenz pogodb, kar pomeni, da države članice v januarju in februarju 2023 ne bi prejele že naročenih količin cepiv.
Suspenz pogodb bi trajal, dokler se države članice ne bi dogovorile o načinu preoblikovanja pogodb v smeri njihove večje spremenljivosti. Slednja bi morala upoštevati tako epidemiološko situacijo kot tudi potrebe prebivalstva v posameznih državah članicah.
Minister Bešič Loredan je izpostavil probleme, kot so energetska draginja, vojna v Ukrajini in prilagajanje zdravstvenih sistemov glede na pomanjkljivosti, ki jih je razkrila pandemija covid-19. Vse našteto močno bremeni državne proračune. Zato mora biti naš skupni cilj tako držav članic in Evropske komisije suspenz pogodb ter v drugi fazi prilagoditev pogodbenih razmerij s proizvajalci cepiv proti bolezni covid-19.
V nadaljevanju so se ministri v okviru zakonodajnih posvetovanj seznanili s poročili o napredku glede uredbe o evropskem zdravstvenem podatkovnem prostoru in uredbe o standardih kakovosti in varnosti za snovi človeškega izvora, namenjene za uporabo na ljudeh, ter o razveljavitvi direktiv 2002/98/ES in 2004/23/ES. Slovenija obe uredbi podpira in si bo prizadevala za hitra ter učinkovita pogajanja in dosežen kompromis na teh dveh zakonodajnih predlogih še v tem mandatu Evropskega parlamenta.
Krepitev ukrepov za zgodnje odkrivanje raka
V okviru nezakonodajnih posvetovanj so ministri, vključno s slovenskim, potrdili priporočila Sveta o okrepitvi preprečevanja z zgodnjim odkrivanjem na podlagi novega pristopa Evropske unije (EU) k presejanju raka in o nadomestitvi priporočila Sveta Evropske unije 2003/878/ES ter sprejeli sklepe Sveta Evropske unije o cepljenju kot najbolj učinkovitem sredstvu za preprečevanje bolezni in izboljšanju javnega zdravja.
Minister Bešič Loredan je glede priporočil o raku poudaril, da jih Slovenija podpira, saj ima v okviru nacionalnega programa obvladovanja raka že predvidene strukture ter postopno uvajanje novih presejalnih programov. Slednji temeljijo na znanstvenih dokazih o njihovi učinkovitosti in jih bomo uvajali na organiziran način.
Izpostavil je še, da je Slovenija med tistimi državami članicami, ki svojim prebivalcem v ciljnih skupinah že nudi s strokovnimi dokazi podprto organizirano populacijsko presejanje za rak dojk (DORA), rak materničnega vratu (ZORA) ter rak debelega črevesa in danke (Program Svit). Na enak način bo Slovenija pristopila tudi k uvajanju novih presejanih programov.
Duševno zdravje v luči posledic pandemije, predvsem med mlajšimi
V času delovnega kosila so ministri za zdravje razpravljali o duševnem zdravju, ki je ena prednostnih nalog, ki si jih je zadala Evropska komisija za leto 2023. Minister Bešič Loredan se je zahvalil češkemu predsedstvu, da je uvrstilo to pomembno tematiko na dnevni red.
Slovenija podpira skupno iniciativo za duševno zdravje EU. To je treba nasloviti zaradi negativnih posledic pandemije covid-19 na duševno zdravje, še posebej pri mlajši populaciji. Poleg premagovanja stigme je za Slovenijo eden ključnih problemov na področju duševnega zdravja pomanjkanje ustrezno usposobljenega kadra. To predstavlja največji izziv za implementacijo nacionalnega programa za duševno zdravje.
V okviru točke razno so bile podane informacije Evropske komisije o spremembah farmacevtske zakonodaje, o problematiki glede implementacije uredbe o medicinskih pripomočkih ter o težavah glede nujne vzpostavitve portala kliničnih preizkušanj. Poročala je tudi o pogajanjih v zvezi z mednarodnim sporazumom o preprečevanju pandemij, pripravljenosti in odzivanju nanje ter dopolnilnih spremembah Mednarodnega zdravstvenega pravilnika (2005), globalni zdravstveni strategiji EU ter o poročilu o stanju zdravstvene pripravljenosti EU.
Češko predsedstvo je predstavilo izvedene konference v času češkega predsedstva.
Na koncu je švedska delegacija predstavila svoj program predsedovanja Svetu EU za drugo polletje 2023. V okviru nezakonodajnih aktov bo obravnavalo problematiko protimikrobne odpornosti (AMR), strategijo na področju globalnega zdravja ter področje raka, s poudarkom na preventivi, zgodnjem odkrivanju raka ter zagotavljanju ustrezne oskrbe.
Švedsko predsedstvo bo intenzivno sodelovalo tudi pri mednarodnih pogajanjih na temo pandemičnega instrumenta in mednarodnega zdravstvenega pravilnika (angleško International health regulations IHR). Na področju zakonodajnih aktov bo posebno pozornost namenilo obravnavi zakonodajnega akta na področju evropskega zdravstvenega podatkovnega prostora (angleško European Health Data Space EHDS) in na področju snovi človeškega izvora. V času švedskega predsedovanja bosta predvidoma obravnavana tudi predlog uredbe o pristojbinah in sveženj farmacevtske zakonodaje, kar pomeni tri nove zakonodajne akte (revizija splošnih določb na področju zdravil, uredba na področju pediatričnih zdravil in uredba na področju zdravil za redke bolezni).
Ob robu se je minister Bešič Loredan srečal z estonskim kolegom, s katerim sta si izmenjala poglede glede zdravstvene reforme.
12