Ponedeljek, 24. 10. 2016, 15.13
7 let, 2 meseca
Belgija ne more podpisati Cete
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,75
4
Belgija ne more podpisati trgovinskega sporazuma med EU in Kanado (Ceta), potem ko regija Valonija ni podelila soglasja zvezni vladi za podpis sporazuma, je sporočil belgijski premier Charles Michel.
"Ne moremo podpisati Cete," je po poročanju belgijskih medijev dejal belgijski premier Charles Michel, ki se je pred tem sešel z valonskimi regionalnimi voditelji. Odgovor valonske vlade nas ni presenetil glede na politiko "praznega stola", je na novinarski konferenci po srečanju povedal Michel, ki ga povzema belgijska televizija RTBF.
EU namerava do zadnjega trenutka vztrajati pri časovnici sklenitve sporazuma Ceta. Predsednik Evropskega sveta Donald Tusk se je nocoj s kanadskim premierjem Justinom Trudeaujem dogovoril, da za četrtek napovedanega vrha EU-Kanada za zdaj še ne odpovejo. "Vse partnerje pozivamo, naj poiščejo rešitev," je dejal Tusk. Po njegovem mnenju je še čas.
Kanadska ministrica za trgovino Chrystia Freeland je poudarila, da Ceta ni mrtva. "Kanada je pripravljena podpisati sporazum, žoga je sedaj na evropskem igrišču in čas je, da Evropa naredi svoje delo," je dejala. "Želimo jim vse dobro in upamo, da bodo prišli do tega. Čas je, da gremo naprej, da se sporazum podpiše in nato ratificira," je pristavila.
Trudeau pa je sporočil, da še vedno namerava v četrtek iti v Bruselj na podpis sporazuma. "EU in njene države članice bi si morale še naprej prizadevati za četrtkov vrh, na katerem bo podpisan sporazum," je sporočil.
Morda vas zanima še:
Veste, kaj je Ceta in kaj prinaša?
Ceta: kanadska ministrica zapustila "propadla" pogajanja z valonsko vlado
Tusk je pretekli konec tedna dejal, da želi imeti do danes jasen odgovor glede tega, ali bo Belgija v četrtek, ko je predviden podpis sporazuma Ceta, dejansko pristala na podpis.
Belgija je edina članica EU, ki zaradi nasprotovanja Valonije ni pristala na podpis gospodarskega in trgovinskega sporazuma s Kanado. Zaradi tega je bilo pričakovati, da bodo morali podpis sporazuma odpovedati. Da bi ga lahko podpisali, je namreč potrebno soglasje vseh 28 držav članic EU.
Pri Evropski komisiji najnovejše odločitve Belgije niso želeli komentirati.
Igor Šoltes: Valonci rešujejo čast in dobro ime Evrope
"To da bo Ceta padla, ne pomeni da smo proti gospodarskemu sodelovanju – nasprotno, smo za gospodarsko in trgovinsko sodelovanje, a takšno, ki je pravično in ki ne pomeni zgolj povečevanja kapitala na račun ljudi, njihovih pravic, blaginje in standardov," pravi Igor Šoltes.
"Kot vse kaže, Valonci rešujejo čast in dobro ime Evrope in kar je najpomembnejše - interese in pravice Evropejcev.
Valonski upor zoper Ceto je velika zmaga ne le za to majhno belgijsko regijo, temveč za vse evropske državljanke in državljane, ki so mesece in tedne glasno opozarjali na tveganja in škodljive plati sporazuma.
Glede na zadnje informacije pričakujem, da bo nemudoma odpovedan tudi četrtkov vrh EU-Kanada, saj bi bila vsaka drugačna odločitev nedopustna in v nasprotju z demokratičnimi standardi," je zapisal evropski poslanec Igor Šoltes (Zeleni/Verjamem).
Tanja Fajon (S&D/SD) je ocenila, da si razpleta pogajanj o sporazumu v tem trenutku najbrž nihče ne upa napovedati. "Ne bi rekla, da je Ceta že mrtva, a Belgija je v neki meri odraz širše slike razpoloženja v EU. Težko je pričakovati, da bo sporazum ob vse splošnem nezadovoljstvu in razgreti razpravi v evropski javnosti sploh lahko zagledal luč sveta," je dejala Fajonova.
Belgijsko odločitev pa obžaluje Milan Zver (EPP/SDS), saj meni, da ne temelji na upravičenih pomislekih, ampak na demagogiji in populizmu. "Menim tudi, da je bila storjena napaka, ko se je komisija odločila, da bo Ceto obravnavala kot t.i. mešani sporazum," je ocenil.
Negotovost glede sporazuma je izpostavila tudi Romana Tomc (EPP/SDS)- "Upam, da jim bo uspelo. Če dogovor ne bo možen, potem bo to na Evropsko unijo vrglo zelo slabo luč," je zapisala.
Franc Bogovič (SLS/EPP) je prepričan, da bo do podpisa sporazuma prišlo. "Eden glavnih argumentov za zadržek s strani Valonije je pomanjkanje časa za podrobni pregled sporazuma, kar pomeni, da prav nič ni izgubljenega, in tudi nekaj dni zamika ni nobena katastrofa," je zapisal.
Tudi Ivo Vajgl (Alde/Desus) meni, da podpis sporazuma še ni izgubljen. "Vse, kar se dogaja v zvezi s Ceto, je odraz nezaupanja večine ljudi v Evropi do ZDA," je zapisal v odzivu na današnji zaplet in dodal: Čeprav je jasno, da sporazuma TTIP med EU in ZDA še lep čas ne bo, so komplikacije v zvezi s Ceto "postranska škoda" osnovnega nezaupanja do ZDA.
Prizadevanja za podpis sporazuma se bodo kljub temu nadaljevala
Govorec Evropske komisije Margaritis Schinas je pred tem potrdil, da so v preteklih dneh potekala srečanja z belgijskimi predstavniki, da bi razrešili zadevo. Prizadevanja za podpis sporazuma se bodo nadaljevala, četudi bo vrh ta konec tedna odložen, je še dejal Schinas.
V civilni družbi prevladuje zaskrbljenost. Slišati je pomisleke, ali je ob minimalnih pozitivnih učinkih za Slovenijo državo smiselno izpostavljati morebitnim tveganjem.
Evropska komisija je v preteklih dneh Valoniji predstavila vrsto kompromisnih predlogov, ki pa so jih v Namurju, kjer je sedež valonske vlade, zavrnili kot nezadostne. Po besedah predsednika valonske vlade Paula Magnetta med spornimi vprašanji še naprej ostaja sistem za razreševanje sporov med vlagatelji in državo (ICS).
V Bruslju se v zadnjih dneh trudijo najti rešitev za podpis sporazuma Ceta, prostotrgovinskega sporazuma Evropske unije s Kanado. Zaplet je nastal pred dnevi, ko je belgijska regija Valonija zvezni vladi zavrnila soglasje k podpisu sporazuma. Valonski predstavniki so prepričani, da bi morali bolje razjasniti vprašanje razreševanja sporov med vlagatelji in državami, saj imajo vlagatelji možnost, da države v določenih primerih tožijo. Brez soglasja Valonije pa belgijska vlada ne more dati soglasja k podpisu sporazuma.
Med največjimi grožnjami se omenja zniževanje standardov na področju zdrave hrane in gensko spremenjenih organizmov, okolja, delavskih pravic, ogrožanje boja proti podnebnim spremembam, zmanjševanje možnosti za regulacijo velikih bank in nadzorovanja multinacionalk. Slovenija je na ravni EU še posebej izpostavila vprašanje zaščite vodnih virov.
Prav tako Ceta vključuje mehanizem mednarodnega arbitražnega investicijskega sodišča (Investment Court System - ICS) za reševanje sporov med vlagatelji in državo. Če bi država s sprejemanjem zakonodaje ogrozila potencialne dobičke mednarodnih vlagateljev - na primer z zaostrovanjem zdravstvenih ali okoljskih zahtev - bi lahko vlagatelji državo tožili pred posebnim arbitražnim sodiščem.
Razprava o Ceti bo ena glavnih točk vrha voditeljev EU, ki bodo jutri v Bruslju sestankovali o trgovinski politiki. Voditelji si prizadevajo najti rešitev, ki bi omogočila podpis sporazuma na vrhu EU in Kanade 27. oktobra.
Kaj sploh je Ceta?
Ceta je trgovinski sporazum med Kanado in EU, ki naj bi po vzoru sporazuma med EU in Južno Korejo povečal rast trgovanja in neposrednih finančnih investicij med podpisnikoma.
Lani je bila Kanada z 1,8 odstotka zunanjega izvoza dvanajsti najpomembnejši trgovinski partner EU. Obratno je EU z 9,5 odstotka kanadskega izvoza njen drugi največji trgovinski partner, zaostaja samo za ZDA. Obseg trgovanja med Kanado in EU je v letu 2015 dosegel 63,5 milijarde evrov. Območji želita po zgledu uspešnega trgovinskega sporazuma med EU in Južno Korejo to sodelovanje s sporazumom Ceta še poglobiti.
4