Nemška kanclerka Angela Merkel se je v Berlinu sestala z ameriškim podpredsednikom Josephom Bidenom, ki se sicer v Nemčiji udeležuje münchenske varnostne konference.
Merklova je po srečanju izrazila upanje, da bo prišlo do napredka v pogajanjih o prostotrgovinskem sporazuma med EU in ZDA. Po njenih besedah se tu kažejo pozitivni znaki. Kot je pojasnila Merklova, je tudi ameriški predsednik Barack Obama ob vnovični izvolitvi prostotrgovinski sporazum z EU postavil na dnevni red, interes za tovrsten dogovor pa je v zadnjih tednih jasno izkazalo več članic EU.
Biden: transatlantski odnosi so temeljni kamen ameriške zunanje politike
Biden, za katerega je bil Berlin prva postojanka na turneji po Evropi, o tej temi ni govoril. V kratki izjavi pa je poudaril, da transatlantski odnosi ostajajo temeljni kamen ameriške zunanje politike. "Močna Evropa" je tu ključnega pomena, je dodal.
V luči skrbi v EU, da bi lahko ZDA v prihodnosti večjo težo dajala odnosom z Azijo, je Merklova danes izjavila, da ZDA za Nemčijo niso le izjemno pomembna partnerica, temveč tudi dobra prijateljica. Kot pomembno temo v pogovorih z novo Obamovo administracijo je kanclerka izpostavila boj proti dolžniški krizi v Evropi in regulacijo mednarodnih finančnih trgov.
Transatlantski odnosi niso bili nikoli tako globoki, široki ali pomembnejši
Biden pa je že pred srečanjem z Merklovo v zvezi z omenjenimi skrbmi v EU v pogovoru za časnik Süddeutsche Zeitung poudaril, da transatlantski odnosi niso bili nikoli globlji, širši ali pomembnejši kot danes.
Prostotrgovinski sporazum med EU in ZDA, ki bi zajel območje, na katerem živi skupaj 800 milijonov ljudi, bi po ocenah sprožil milijarde vredne posle. EU in ZDA pa bi lahko tudi omogočil, da pred Kitajsko in Indijo določita pravila globalne trgovine.
Konferenca je posvečena krizi v Siriji in Maliju
V uvodnem nagovoru je nemški obrambni minister Thomas de Maiziere pozval k okrepljenemu sodelovanju v evropski varnostni politiki, a obenem zavrnil možnost oblikovanja skupne evropske vojske. Namesto tega je treba izboljšati sodelovanje v okviru zveze Nato in EU, je poudaril. Ne gre za izbiro Nato ali EU, ampak Nato in EU, a ob pametni delitvi dela, je dejal.
Prus, ki ga hvalijo kot politika neverjetnih organizacijskih sposobnosti, je obenem spomnil, da so sredstva na področju obrambe precej omejena, zato morajo Evropejci svoje vojaške sposobnosti krepiti s povečevanjem učinkovitosti nacionalnih bojnih sil.
Najprej je bila na sporedu razprava o dolžniški krizi v območju evra
Konferenca, ki se bo zaključila v nedeljo, se je sicer začela z okroglo mizo o dolžniški krizi v območju z evrom z visokimi gosti iz sveta politike in gospodarstva - med udeleženci sta bila nemški finančni minister Wolfgang Schäuble in prvi mož Deutsche Bank Anshu Jain, vodil pa jo je nekdanji predsednik Svetovne banke Robert Zoellick.
Strinjali so se, da je najakutnejše faze dolžniške krize sicer resda konec, a moramo vseeno ostati previdni in nadaljevati z ukrepi v pravo smer, piše dpa.
Razpravljali tudi o spreminjanju geopolitičnih razmer
Sledila je razprava o spreminjanju geopolitičnih razmer zaradi izkoriščanja plina iz skrilavcev pod naslovom Ameriška nafta in plinski razcvet - spreminjanje energetske geopolitike, na kateri so med drugim sodelovali nemški minister za gospodarstvo Phillip Rösler, evropski komisar za energijo Günther Oettinger in ruski minister za energijo Aleksandr Novak.
Zvečer tudi o Maliju in Siriji
Zvečer bodo sicer prišla na dnevni red bolj "tipična" varnostna vprašanja - krizi v Siriji in Maliju. V razpravi o Maliju bosta med drugim sodelovala posebni odposlanec ZN in Arabske lige za to državo Lakhdar Brahimi in vodja sirske opozicije Moaz al Hatib.
V sobotnih razpravah v Münchnu bodo med drugim sodelovali ameriški podpredsednik Joseph Biden, ruski zunanji minister Sergej Lavrov, generalni sekretar Nata Anders Fogh Rasmussen in nemški zunanji minister Guido Westerwelle.
V nedeljo razprava o iranskem jedrskem programu
V nedeljo zjutraj bosta zbrane v bavarski prestolnici v zvezi z Malijem, Sirijo in širše med drugim nagovorila izraelski obrambni minister Ehud Barak and zunanji minister Francije Laurent Fabius. V nedeljo bo nastopil tudi iranski zunanji minister Ali Akbar Salehi, saj je med drugim napovedana razprava o iranskem spornem jedrskem programu.
Biden: ZDA ne bodo mirno stale ob strani
Biden je sicer danes v pogovoru za nemški Süddeutsche Zeitung danes na nek način že odprl debato s Salehijem, saj je dejal, da so ZDA pripravljene na neposredna pogajanja z Iranom. To možnost so v Washingtonu doslej zavračali. Obenem je sicer Biden opozoril, da to "okno" možnosti za pogajanja ne bo ostalo odprto "neomejeno". Dodal je še, da ZDA ne bodo mirno stale ob strani in tako dopustile, da se Iran dokoplje do jedrskega orožja. Iranska jedrska bomba bi namreč po besedah Bidena predstavljala "nacionalno grožnjo" ZDA