Kaj bi trgovinski sporazum med ZDA in EU-jem pomenil za potrošnike?

Na račun trgovinskega in investicijskega partnerstva naj bi po analizah Bertelsmanna pridobile vse države članice EU-ja in ZDA, a največ prednosti sporazum prinaša za Veliko Britanijo in ZDA, medtem ko bi bile prednosti za Francijo in Nemčijo bistveno manjše.

S podpisom sporazuma bi se ustvarilo največje prostotrgovinsko območje na svetu, ki bi imelo kar 800 milijonov prebivalcev. Če bi na območju ukinili vse carine in druge trgovinske prepreke, bi v ZDA in EU-ju bruto domači proizvod narasel, po predvidevanjih, ki jih navaja študija, pa bi se povečalo tudi število zaposlenih. V ZDA naj bi se BDP povečal za 13,4 odstotka, medtem ko bi se v EU-ju povečal za okoli pet odstotkov. Izstopali bi Velika Britanija, ki bi lahko zabeležila desetodstotno rast, ter manjša, k izvozu usmerjena gospodarstva, kot so recimo države ob Baltiku. Ker bi se s sporazumom pocenil uvoz iz ZDA, bi s tem pridobile predvsem manjše države v krizi.

Sporazum bo po ocenah študije vplival tudi na druga svetovna gospodarstva, saj se bo zmanjšal uvoz iz držav zunaj prostotrgovinskega območja, na primer iz Afrike in Azije, a v študiji navajajo, da so prednosti sporazuma bistveno večje od slabih vidikov, saj bi se BDP na prebivalca po svetu v povprečju zvišal za 3,3 odstotka. Pozitivni učinki bodo sicer bistveno manjši, če se bodo v okviru sporazuma odpravile zgolj carine, ne pa tudi druge trgovinske ovire, kot so na primer usklajeni standardi proizvodnje, poroča DW. Kaj pa bi sporazum prinesel državljanom?

Cenejši čevlji za Američane Samo odstotek vseh čevljev, ki jih prodajo v ZDA, je tam tudi proizveden, uvoženi čevlji pa so obdavčeni s kar 66-odstotno stopnjo, kar pomeni, da ameriški proračun vsako leto samo na račun čevljev dobi 1,8 milijarde evrov, poroča BBC. Z odpravo carine bi se bistveno znižale cene uvoženih čevljev iz EU-ja, to pa bi k znižanju cen prisililo tudi tekmece.

Evropa bo energetsko manj odvisna od Rusije Izvoz ameriškega zemeljskega plina in nafte mora odobriti ameriško ministrstvo za energetiko, ki oceni, ali je izvoz v skladu z javnim interesom. A v okviru prostotrgovinske cone je izvoz v partnerske države bistveno hitrejši, kar pomeni, da bi bil poceni zemeljski plin iz ZDA na voljo tudi v EU-ju.

Zapletlo bi se lahko pri interesih ameriških podjetij, ki na račun poceni energije večajo svojo konkurenčno prednost pred evropskimi proizvajalci, po drugi strani pa bi bila Evropa manj odvisna od ruskega plina, čeprav ni povsem jasno, ali bi se lahko od njega "osamosvojila" v celoti.

Boljši položaj za evropske avtomobilske proizvajalce Evropski varčni avtomobili so vedno bolj priljubljeni tudi v ZDA, zato bi odprava carin odprla trg za evropska podjetja, kot sta Peugeot in Citroën, ki se trenutno na svetovnem trgu le stežka uveljavljata. Padli bi tudi stroški uvoza avtomobilov znamk, kot sta Mercedes in BMW, v ZDA, kar pa verjetno ne bo všeč ameriškim avtomobilskim sindikatom. Zmanjšali bi se tudi stroški proizvodnje, če bi se ZDA in EU-ju uspelo poenotiti glede proizvodnih in varnostnih standardov. Testi zračnih blazin in trkov se trenutno izvajajo na dva načina, poenotenje pa bi znižalo stroške tudi za tuje, na primer japonske proizvajalce. Ti bi za vstop na ameriški in evropski trg morali prestati enotno testiranje.

Oslabila bi se moč kitajskih standardov proizvodnje Usklajevanje proizvodnih standardov pa utegne biti bolj zapleteno, kot se zdi na prvi pogled. Od leta 1995 se evropska in ameriška podjetja skušajo uskladiti glede skupnih predpisov pri proizvodnji avtomobilskih sprednjih luči. A enotna proizvodnja bi pomenila, da bi ena stran morala spremeniti postavitev prometnih znakov ob cesti, kar pa bi pretehtalo ugodnosti skupnih standardov.

A ker se podjetja vedno bolj nagibajo k proizvodnji po zgolj enem standardu, bi skupni standardi v ZDA in EU-ju pomenili hudo konkurenco kitajskim standardom. Samsung je na primer pred kratkim najavil, da bo, če Bruselj in Washington ne dosežeta sporazuma o poenotenju standardov, v celoti prevzel kitajske.

Več kakovostnega sira Visoko obdavčena je trenutno tudi trgovina z mlečnimi izdelki med ZDA in EU-jem. Čeprav bodo poceni evropski siri težko konkurenčni ameriškim, si ameriški ljubitelji kakovostnih sirov obetajo preporod, saj trenutno sadove tisočletne evropske tradicije pridelovanja sira izkoriščajo ameriška podjetja.

Cenejša zdravila Trenutno postopek za uvoz ali izvoz zdravil traja precej dolgo, saj je treba pridobiti dovoljenja številnih institucij, kar pa seveda stane. Po mnenju analitikov bi se s podpisom sporazuma lahko znižale cene zdravil, zdravniki pa bi imeli pri pisanju receptov tudi večjo izbiro. Ali bo to ublažilo vedno višje cene, ki jih za svoja zdravila zaračunavajo ameriška farmacevtska podjetja, ni znano.