Sreda, 25. 6. 2025, 14.57
48 minut
Netanjahu razglasil zgodovinsko zmago
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,52
Izraelski premier Benjamin Netanjahu je medtem v torek zvečer razglasil zgodovinsko zmago in zagotovil, da Iran nikoli ne bo imel jedrskega orožja.
Premirje med Iranom in Izraelom, ki ga je v torek oznanil ameriški predsednik Donald Trump, za zdaj drži. Iranski predsednik Masud Pezeškian je v torek zvečer zatrdil, da ga bo Teheran spoštoval, če bo enako storil Izrael. Izraelski premier Benjamin Netanjahu je medtem razglasil "zgodovinsko zmago" nad Iranom.
14.50 Trump vztraja, da so napadi uničili iranski jedrski program
13.28 Premirje med Izraelom in Iranom za zdaj drži
10.23 Iranski parlament za prekinitev sodelovanje z IAEA
8.15 Slovenija v Varnostnem svetu pozdravila premirje med Iranom in Izraelom
8.10 Ameriški napadi na Iran naj bi njegov jedrski program zavrli le za nekaj mesecev
14.50 Trump vztraja, da so napadi uničili iranski jedrski program
Ameriški predsednik Donald Trump je danes vztrajal, da so ameriški napadi na jedrske objekte v Iranu privedli do popolnega uničenja jedrskih zmogljivosti države in njegov jedrski program zavrli za desetletja. S tem je zavrnil dvome o uspehu napadov, kot to navaja zaupno obveščevalno poročilo, na katero se sklicujejo ameriški mediji.
Trump je danes na vrhu Nata v Haagu na novinarsko vprašanje o razkritem obveščevalnem poročilu ponovil, da so napadi na tri iranske jedrske objekte minuli konec tedna povzročili "popolno uničenje" iranskih jedrskih zmogljivosti.
"Bombe ne bodo izdelali še dolgo," je dejal Trump. Dodal je, da so napadi iranski jedrski program zavrli za "desetletja" in da se iransko-izraelsko premirje, ki ga je razglasil dan prej, odvija zelo dobro.
Ameriški mediji so v torek poročali, da prve ocene vojaške obveščevalne agencije (DIA) kažejo, da ameriški napadi niso uničili iranskih podzemnih jedrskih objektov, temveč so jedrski program le zavrli "za nekaj mesecev".
Obrambni minister Pete Hegseth je ameriško operacijo označil za brezhibno in je na novinarski konferenci napadel uhajanje informacij, za katero pravi, da ima politični motiv.
Ameriški državni sekretar Marco Rubio, ki se prav tako udeležuje vrha Nata v Haagu, pa je dejal, da bodo ZDA sprožile preiskavo o uhajanju poročila DIA in poudaril, da je bila vsebina poročila v medijih napačno predstavljena.
Izraelska vojska je pred tem sporočila, da je še prezgodaj za oceno škode, povzročene iranskemu jedrskemu programu, je pa izrazila prepričanje, da so mu skupaj z ZDA zadali znaten udarec in ga zavrli za nekaj let.
Trump je po 12-dnevni vojni med sprtima stranema v torek naznanil prekinitev ognja med Iranom in Izraelom, ki za zdaj drži.
Po besedah posebnega ameriškega odposlanca Stevea Witkoffa so ZDA začele pogovore s Teheranom o trajnem mirovnem sporazumu.
V pogovoru za televizijsko mrežo Fox News v torek zvečer je Witkoff pogovore opisal kot obetavne. "Že se pogovarjamo, ne le neposredno, ampak tudi prek sogovornikov," je dejal. Morebitni sporazum bi vključeval civilni jedrski program brez bogatenja urana na iranskem ozemlju, je dodal po poročanju nemške tiskovne agencije dpa.
13.28 Premirje med Izraelom in Iranom za zdaj drži
Pezeškian je v torek zvečer po zasedanju iranskega sveta za nacionalno varnost oznanil konec "12-dnevne vojne, ki jo je državi vsilil Izrael", poroča francoska tiskovna agencija AFP. Obenem so v Iranu poudarili, da ostajajo v pripravljenosti.
Po poročanju tujih tiskovnih agencij, ki se sklicujejo na iranske, so v islamski republiki v zadnjih 12 dneh aretirali 700 ljudi, ki jih obtožujejo sodelovanja v Izraelom. Danes so zaradi sodelovanja z izraelsko tajno službo Mosad tri obesili.
Iranske oblasti so napovedale, da bodo v soboto organizirali državniški pogreb za visoke vojaške poveljnike in jedrske znanstvenike, ki so bili ubiti v izraelskih napadih.
Izraelski premier Netanjahu je medtem v torek zvečer razglasil zgodovinsko zmago in zagotovil, da Iran nikoli ne bo imel jedrskega orožja.
V 12 dneh je bilo v Iranu po podatkih zdravstvenega ministrstva ubitih najmanj 610 civilistov, več kot 4700 je bilo ranjenih. V Izraelu pa so povračilni napadi Irana po uradnih podatkih terjali 28 smrtnih žrtev.
Poveljnik generalštaba izraelske vojske Ejal Zamir pa je dejal, da so napadi iranski jedrski program zavrli za več let, vendar pa "kampanja" proti Iranu še ni končana, temveč samo stopa v novo poglavje.
Ameriški obveščevalni podatki, o katerih poročajo ameriški mediji, sicer kažejo, da iranske jedrske zmogljivosti niso bile uničene in da so napadi iranski jedrski program zavrli le za nekaj mesecev. Ameriški predsednik je poročanje medijev označil za lažno in še naprej vztraja, da so iranskemu jedrskemu programu zadali smrtonosni udarec.
Da se razmere umirjajo, dokazuje objava izraelske vojske o odpravi vseh omejitev za Izraelce, ki so veljale 12 dni, od začetka izraelskega napada na Iran, ki mu je sledil odgovor Teherana.
Tudi letalski promet v Izraelu se po navedbah tujih tiskovnih agencij normalizira, zvečer so odprli letališče Ben Gurion v Tel Avivu, medtem ko je iranski zračni prostor ostal zaprt do danes do poldneva.
Iranske oblasti so danes odpravila tudi blokado dostopa do svetovnega spleta, ki so jo uvedle ob začetku izraelskega napada. "Dostop do interneta je normaliziran," je sporočilo ministrstvo za komuniciranje v Teheranu.
Oblasti so trdile, da je blokada interneta nujna zaradi zaščite pred napadi, a številni Iranci temu niso verjeli in so menili, da je šlo za poskus cenzure poročil o napadih.
10.23 Iranski parlament za prekinitev sodelovanje z IAEA
Iranski parlament je danes izglasoval prekinitev sodelovanja z Mednarodno agencijo za jedrsko energijo (IAEA), poročanje iranskih medijev povzemajo tuje tiskovne agencije. Odločitev je za zdaj simbolična, saj jo morata potrditi še dva organa, svet varuhov in varnostni svet.
"IAEA, ki zavrača vsakršno obsodbo napadov na iranske jedrske zmogljivosti, je izgubila mednarodno kredibilnost," je dejal predsednik iranskega parlamenta Mohamad Bager Galibaf.
Pojasnil je, da bodo sodelovanje z agencijo prekinili, dokler ne bo zagotovljena varnost iranskih jedrskih zmogljivosti. Zatrdil je še, da bo Iran še hitreje nadaljeval "svoj miroljuben jedrski program".
Vodja IAEA Rafael Grossi je sicer pred tem pozval k novim pregledom iranskih jedrskih zmogljivosti. Neposredno po izraelskem napadu pa je Grossi opozoril, da zaradi nevarnosti sevanja jedrske zmogljivosti sploh ne bi smele biti tarča napadov.
Iranski parlament je odločitev o prekinitvi sodelovanja izglasoval po 12 dneh izraelskih in ameriških napadov na iranske jedrske zmogljivosti. Še vedno pa ni jasno, v kolikšni meri so bile te poškodovane.
Glede na navedbe iz poročila ameriških obveščevalcev, ki ga povzemajo mediji, Bela hiša pa ga je označila za lažnega, naj ne bi nastala obsežnejša škoda, poleg tega naj bi Iran že pred ameriškim napadom na varno umaknil del obogatenega urana. Ameriški predsednik Donald Trump sicer trdi, da so iranskemu jedrskemu programu zadali smrtni udarec.
8.15 Ameriški napadi na Iran naj bi njegov jedrski program zavrli le za nekaj mesecev
New York Times, Washington Post in CNN so poročali, da prve ocene obveščevalcev kažejo, da bombardiranje ni uničilo iranskih podzemnih jedrskih objektov. Mediji se sklicujejo na uradnike, ki so seznanjeni s poročilom vojaške obveščevalne službe (DIA).
Trump je po napadih trdil, da so bili jedrski objekti v Isfahanu, Natancu in Fordu povsem uničeni, iranskemu jedrskemu programu pa so zadali smrtni udarec.
V današnji objavi na svojem družbenem omrežju Truth Social je poročanje medijev označil za lažno novico, s katero želijo izničiti "najuspešnejše vojaške napade v zgodovini". Ponovno je zatrdil, da so iranske jedrske zmogljivosti uničene.
V današnji objavi na svojem družbenem omrežju Truth Social je Donald Trump poročanje medijev označil za lažno novico, s katero želijo izničiti "najuspešnejše vojaške napade v zgodovini". Ponovno je zatrdil, da so iranske jedrske zmogljivosti uničene.
Tiskovna predstavnica Bele hiše Karoline Leavitt je na omrežju X napadla verodostojnost CNN, ki je o tem prvi poročal, ter obveščevalno oceno označila za napačno ter namenjeno ponižanju predsednika Trumpa in diskreditaciji vojaških pilotov, ki so izvedli misijo.
Dodala je, da je poročilo medijem izdal uradnik nizkega ranga. Ni pa pojasnila, zakaj bi bilo napačno poročilo označeno kot strogo zaupno.
Poročilo DIA navaja, da so bili uničeni le vhodi v objekt v Fordu globoko pod zemljo, medtem ko so podzemne strukture ostale nedotaknjene. Poročilo na petih straneh navaja tudi, da je Iran že pred napadi preselil zaloge obogatenega urana na druge lokacije.
CNN je navedel, da je napad iranski jedrski program zavrl največ za nekaj mesecev, New York Times pa je ocenil, da gre za manj kot šest mesecev.
Iranska vlada je v torek sporočila, da je sprejela potrebne ukrepe za zagotovitev nadaljevanja svojega jedrskega programa, navaja francoska tiskovna agencija AFP.
"Načrti za ponovni zagon so bili pripravljeni vnaprej, naša strategija pa je zagotoviti, da proizvodnja in storitve ne bodo motene," je v izjavi, ki jo je predvajala državna televizija, dejal vodja Iranske organizacije za jedrsko energijo Mohamed Eslami.
Svetovalec iranskega vrhovnega voditelja ajatole Alija Hameneja je medtem dejal, da ima njegova država še vedno zaloge obogatenega urana in da igre še ni konec, poroča AFP.
8.10 Slovenija v Varnostnem svetu pozdravila premirje med Iranom in Izraelom
Slovenija pozdravlja premirje med Iranom in Izraelom, je v torek na rednem polletnem zasedanju Varnostnega sveta ZN o izvajanju resolucije 2231, ki je podprla iranski jedrski sporazum iz leta 2015, dejal veleposlanik Samuel Žbogar. Ponovno je obžaloval odstop ZDA od sporazuma in iransko odstopanje od zavez iz njega.
Zasedanje je potekalo, potem ko je predsednik ZDA Donald Trump naznanil premirje med Izraelom in Iranom. Državi sta se od izraelskega napada na Iran 13. junija skoraj dva tedna obstreljevali.
Trump zdaj pričakuje, da se bo Iran pogajal z ZDA o svojem jedrskem programu. Leta 2018 je sicer enostransko umaknil ZDA iz sporazuma, ki so ga z Iranom sklenile stalne članice Varnostnega sveta in Nemčija.
Žbogar je sporazum iz leta 2015 označil za enega največjih dosežkov multilateralizma v zadnjem desetletju, ki je vzpostavil trden režim za celovito obravnavanje perečih vprašanj mednarodne varnosti.
"To je verjetno zadnja redna seja Varnostnega sveta ZN o izvajanju sporazuma in resolucije 2231. Zdi se, da se eno obdobje končuje, in ni jasno, kaj bo prineslo obdobje, ki bo sledilo," je dejal Žbogar in opozoril na zadnje dogodke v regiji, ki povečujejo nepredvidljivost, in zato je pozval k diplomatski rešitvi.
Slovenija je letos od Malte prevzela vlogo moderatorja pri izvajanju resolucije 2231 iz leta 2015, kar med drugim pomeni, da je prevzela odgovornost za poročanje o napredku in izzivih za zagotavljanje izvajanja dogovorjenih ukrepov in druge podporne naloge.
Sredi letošnjega oktobra poteče veljavnost resolucije in do 18. oktobra ima Varnostni svet možnost, da sproži mehanizem avtomatične vrnitve vseh sankcij, ki so bile ukinjene z iranskim jedrskim sporazumom.
ZDA so to skušale doseči že leta 2020, vendar so druge podpisnice sporazuma temu nasprotovale skupaj z večino članic Varnostnega sveta ZN. Kaj se bo zgodilo do oktobra, trenutno ni jasno.
"To je verjetno zadnja redna seja Varnostnega sveta ZN o izvajanju sporazuma in resolucije 2231. Zdi se, da se eno obdobje končuje, in ni jasno, kaj bo prineslo obdobje, ki bo sledilo," je dejal Žbogar ter opozoril na zadnje dogodke v regiji, ki povečujejo nepredvidljivost, in je zato pozval k diplomatski rešitvi.
"Dosledno smo obsodili nesprejemljivo neupoštevanje obveznosti Irana glede neširjenja jedrskega orožja. Slovenija ne dopušča širjenja jedrskega orožja. Vendar pa Slovenija tudi ne dopušča napadov na jedrsko infrastrukturo kjerkoli na svetu. Pozdravljamo napoved prekinitve ognja, ki je pomemben korak k ponovni vzpostavitvi stabilnosti v regiji," je dejal Žbogar.
Predstavnika Francije in Velike Britanije sta izrazila pripravljenost na vrnitev sankcij proti Iranu, če ne bo dosežen nov dogovor o jedrskem programu. "Francija in partnerici iz skupine E3 (Nemčija, Velika Britanija) smo pripravljeni uporabiti vzvod hitrega uvajanja sankcij, če do poletja ne bo dosežen zadovoljiv dogovor," je opozoril veleposlanik Francije Jerome Bonnafont.
Predstavnik EU pri ZN Stavros Lambrinidis je prav tako spomnil, da Varnostni svet ZN čez štiri mesece ne bo več obravnaval iranskega jedrskega vprašanja na podlagi resolucije 2231, in pozval k nujni diplomatski rešitvi. "Trajna rešitev iranskega jedrskega vprašanja je mogoča le s sporazumom, doseženem s pogajanji, in ne z vojaškim ukrepanjem," je dejal.
Ruski veleposlanik Vasilij Nebenzija je ZDA in Izrael zaradi napadov na Iran obtožil kršenja ustanovne listine ZN ter to označil za velik udarec pogodbi o neširjenju jedrskega orožja (NPT). Napovedal je, da bo Rusija skupaj s Pakistanom in Kitajsko predlagala resolucijo za miroljubno rešitev iranskega jedrskega programa, ki bo upoštevala najnovejše dogodke.
Ameriška predstavnica Dorothy Shea je zatrdila, da so ZDA z natančnim napadom zmanjšale iransko sposobnost proizvodnje jedrskega orožja, pri čemer naj bi šlo za dejanje samoobrambe. "V tem ključnem trenutku moramo vsi pozvati Iran, naj spoštuje svoje mednarodne obveznosti," je dejala.
Iranski veleposlanik Amir Said Iravani je dejal, da oni niso začeli vojne in da se bo Iran prenehal zakonito vojaško odzivati, ko bo agresor Izrael prenehal napadati. "Poskus prisiliti Iran v brezpogojno kapitulacijo in odpoved miroljubnemu jedrskemu programu je spodletel. Diplomacija je edina pot za rešitev nepotrebne krize glede programa," je dejal.
Izraelski veleposlanik Dani Danon pa je dejal, da so Izraelci miroljuben narod, saj trikrat na dan molijo za mir, vendar se bodo odzvali na vsako grožnjo. Zagotovil je, da so ukrepali, ker je Iran v skritih objektih pripravljal ključne sestavine za jedrsko bombo.
