Nazaj na Siol.net

TELEKOM SLOVENIJE

Gašper Lubej

Sreda,
6. 7. 2011,
13.26

Osveženo pred

9 let, 1 mesec

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 1

Natisni članek

Natisni članek

Sreda, 6. 7. 2011, 13.26

9 let, 1 mesec

"Želimo izbrisati izbris"

Gašper Lubej

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 1
"Tukaj smo, da damo glas ljudem, ki so morali ostati tiho," je v primeru izbrisanih proti Sloveniji na Evropskem sodišču za človekove pravice dejal njihov zagovornik Anton Gulio Lana.

Predstavnik države Lucijan Bemčič pa je na javni obravnavi v Strasbourgu zatrjeval, da je Slovenija z ustrezno zakonodajo uredila status izbrisanih in se pri tem skliceval tudi na ustavno sodišče, ki naj bi tako zapisalo v odločbi, s katero je prepovedalo referendum o zakonu o izbrisanih.

Zakonodaja ne rešuje problemov izbrisanih "Želimo izbrisati izbris," je dejal drugi zagovornik izbrisanih Andrea Saccucci. Opozoril je, da je bilo po sprejetju zakona iz leta 2010, ki naj bi po trditvah države dokončno uredil status izbrisanih, vloženih zgolj 127 prošenj za izdajo dovoljenja za stalno prebivanje, od tega jih je bilo doslej 30 ugodno rešenih, 60 pa zavrnjenih. Torej zakonodaja ne rešuje problemov izbrisanih, poleg tega pa so postopki za ureditev statusa zapleteni, dolgotrajni in dragi.

Zagovornika izbrisanih sta poudarila, da vlada ne želi priznati odgovornosti za izbris in da zgolj podeljevanje statusa stalnega bivališča ne more nadomestiti 20 let trpljenja izbrisanih, ki so izgubili vse osnovne človekove pravice.

"Naj čakamo na nove pritožbe izbrisanih?" Država bi morala izbrisanim ponuditi nadomestilo škode, ki jim jo je povzročila, namesto tega pa trdi, da je kljub dolgoletnim kršitvam osnovnih pravic dovolj, če jim uredi zgolj pravni status. "Naj čakamo na nove pritožbe izbrisanih, katerih status še vedno ni urejen," se je vprašal Saccucci, ki je po javni obravnavi v izjavi slovenskim medijem napovedal prav to, če sodišče ne bi presodilo v prid izbrisanim.

Zakonodaja ustrezno ureja status izbrisanih Lucijan Bembič je poudaril, da sta se predsednik državnega zbora Pavel Gantar in notranja ministrica Katarina Kresal izbrisanim opravičila za krivice, ki so bile storjene izbrisanim. Ponovil je, da zakonodaja ustrezno ureja status izbrisanih, da so pritožniki dobili dovoljenje za stalne prebivanje, razen dveh, ki zanj nista zaprosila in jima zato statusa ne more urediti.

Bembič je še dejal, da Slovenija ne more biti odgovorna za to, da so izbrisani ostali brez državljanstva, saj bi si lahko uredili državljanstvo ene od naslednic nekdanje Jugoslavije. V izjavi slovenskim medijem po javni obravnavi je Bembič dejal, da je eden od argumentov države, da ni kršila omenjene konvencije, tudi ta, da pritožniki v Sloveniji glede odškodnin niso izčrpali vseh pravnih sredstev. Kakšna bo odločitev sodišča ni želel komentirati, dodal je le, da bo morala Slovenija v primeru zmage pritožnikov "sprejeti določene ukrepe".

Veliki senat sodišča naj bi odločitev sprejel v nekaj mesecih, obe stani pa bosta lahko tudi v pisni obliki sodišču poslala odgovore na vprašanja, ki so jih danes postavili nekateri sodniki. Med drugim jih je zanimalo, kaj so izbrisani v minulih letih naredili za reševanje njihovega statusa, ali so bili obveščeni o izbrisu, kakšna navodila so dobivale upravne enote glede ravnanja z izbrisanimi ter koliko civilnih tožb je bilo vloženih in kakšne so bile razsodbe v teh primerih.

Ne spreglejte