Sreda, 14. 9. 2022, 6.19
2 meseca, 3 tedne
"Moj sin, vedela sem, da me boš osvobodil" #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
10
79
202. dan vojne v Ukrajini. V Kremlju razpravljajo o razlogih za velike poraze ruskih sil v zadnjih dneh. Prizadevajo si, da bi Putina oprali kakršnekoli odgovornosti, krivdo skušajo pripisati "slabo obveščenim vojaškim svetovalcem v Putinovem krogu". Medtem iz Ukrajine poročajo, da so od začetka septembra osvobodili osem tisoč kvadratnih kilometrov ozemlja na severovzhodu države okoli mesta Harkov.
19.43 Guterres pesimističen glede možnosti za mirovna pogajanja v Ukrajini
18.48 "Moj sin, vedela sem, da me boš osvobodil"
16.27 Ruska pravoslavna cerkev pripravljena na srečanje patriarha Kirila in papeža Frančiška
14.42 Tako ukrajinska vojska uporablja slovensko orožje na prvi bojni liniji
13.05 Zelenski je obiskal osvobojeni Izum
12.16 Rusi priznali: Ukrajinci so vse bližje Lugansku
9.25 Von der Leynova danes znova na obisk k Zelenskemu
8.34 Rusija je obstreljevala območje Nikopola in Mikolajeva
6.35 Zelenski: Osvobodili smo osem tisoč kvadratnih kilometrov ozemlja
6.30 Vojaški inštitut: Kremelj želi Putina oprati odgovornosti za poraz
6.24 Ukrajina: Ruski vojaki zapustili Melitopol in odšli na Krim
6.22 Nemški kancler od Putina zahteval umik ruskih sil iz Ukrajine
19.43 Guterres pesimističen glede možnosti za mirovna pogajanja v Ukrajini
Generalni sekretar Združenih narodov Antonio Guterres je po današnjem telefonskem pogovoru z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom dejal, da v bližnji prihodnosti ne vidi možnosti za mirovna pogajanja med Ukrajino in Rusijo. "Bilo bi naivno misliti, da smo blizu možnosti mirovnega sporazuma," je bil v New Yorku odkrito pesimističen prvi mož Združenih narodov.
Kot je ob začetku 77. zasedanja Generalne skupščine Združenih narodov poudaril Guterres, so Združeni narodi pripravljeni delati na diplomatski rešitvi konflikta, a priznal, da so možnosti za to trenutno "minimalne", poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Guterres je še sredi avgusta izrazil upanje, da je dogovor o izvozu žita, ki sta ga sprti strani sklenili ob posredovanju Turčije in Združenju narodov, šele začetek diplomatskih podvigov, a mesec pozneje je bistveno bolj pesimističen.
Po navedbah ruske tiskovne agencije Tass sta se Guterres in Putin pogovarjala tudi o jedrski elektrarni v Zaporožju, izvozu ruskih gnojil in misiji Združenih narodov za preiskavo julijskega napada na zapor v doneški regiji, v katerem je umrlo najmanj 50 ujetnikov, ki so jih zajele ruske sile.
Ukrajinska vojska je v minulih tednih v okviru protiofenzive izvedla niz uspešnih operacij, s katerimi so osvobodili več sto vasi in mest na vzhodu in jugu države. Iz Kremlja so medtem sporočili, da se bodo operacije ruske vojske v Ukrajini nadaljevale, dokler ne bodo doseženi prvotno zastavljeni cilji.
18.48 "Moj sin, vedela sem, da me boš osvobodil"
Iz osvobojenih vasi in mest iz vzhoda Ukrajine prihajajo predvsem prizori razdejanja, ki ga je za seboj pustila okupatorska ruska vojska.
Зведений загін ДСНС приступив до виконання робіт у звільненій Балакліїhttps://t.co/23ZFBkqnlY pic.twitter.com/0McLgPEgsW
— DSNS.GOV.UA (@SESU_UA) September 14, 2022
Vendar se najdejo tudi pozitivne zgodbe in ena izmed njih je vrnitev župana vasi v okolici mesta Harkov Vjačeslava Zadorenka, ki se je po mesecih prvič spet srečal s svojo mamo.
"Moj sin! Vedela sem, da boš prišel. Da me boš osvobodil!" je v videoposnetku njunega srečanja, ki ga je objavil The Guardian, dejala mati Zadorenka in druge ukrajinske vojake, ki so skupaj z njenim sinom osvobodili vas, takoj povabila na večerjo. Vendar so jo vojaki zavrnili in jo prosili, naj skupaj z njimi zapusti vas, saj so enote ruske vojske še vedno preblizu.
16.27 Ruska pravoslavna cerkev pripravljena na srečanje patriarha Kirila in papeža Frančiška
Ruska pravoslavna cerkev je danes sporočila, da je kljub diplomatskim napetostim zaradi vojne v Ukrajini pripravljena na novo srečanje med patriarhom Kirilom, tesnim podpornikom ruskega predsednika Vladimirja Putina, in papežem Frančiškom, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
To stališče, ki ga je sporočil volokolamski metropolit Antonij, sledi današnjemu papeževemu govoru na medverskem vrhu v Nursultanu, v katerem je posvaril pred uporabo vere za podporo oblastem.
S tem je papež implicitno kritiziral voditelja ruske pravoslavne cerkve, patriarha Kirila, ki podpira rusko invazijo na Ukrajino in ni prišel na medverski vrh v kazahstansko prestolnico, poročajo tuje tiskovne agencije.
"Nikoli ne opravičujmo nasilja. Ne dovolimo, da bi sveto postalo orodje profanega. Naj sveto ne bo podpora moči in naj se moč ne podpira s svetim," je poudaril papež v govoru pred verskimi voditelji iz 60 držav. Na medverskem kongresu, posvečenem vlogi verskih voditeljev v duhovnem in družbenem razvoju človeštva v obdobju po pandemiji, je Frančišek dodal, da Bog vedno vodi k miru, in pozval k spodbujanju reševanja konfliktov s srečanji, dialogom in pogajanji namesto s silo, orožjem in grožnjami.
V Nursultanu je papež imel 15-minutni pogovor z metropolitom Antonijem, pristojnim za zunanje odnose moskovskega patriarhata, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Ta je dejal, da je srečanje med voditeljema cerkva možno pod pogojem, da bo to dobro pripravljeno.
Ob tem je poudaril, da želijo, da bi takšno srečanje dalo "nekaj konkretnega", pri čemer je navedel primer sestanka patriarha s papežem v Havani leta 2016, ki se je zaključil s skupno izjavo, v kateri sta med drugim pozvala k obnovi enotnosti krščanskega sveta in zaščiti ogroženih kristjanov na Bližnjem vzhodu. To je bilo prvo srečanje vrhovnih poglavarjev katoliške in ruske pravoslavne cerkve po razkolu krščanskega sveta na rimskokatoliški in pravoslavni del leta 1054.
Antonij je ob tem spomnil, da bi se poglavarja cerkva morala junija letos srečati v Jeruzalemu, a so v Vatikanu sestanek odpovedali. Po oceni vatikanske diplomacije bi namreč srečanje v takratnih razmerah lahko povzročilo veliko zmede.
14.42 Tako ukrajinska vojska uporablja slovensko orožje na prvi bojni liniji
Pehotna bojna vozila M-80A, ki jih je Slovenija podarila Ukrajini, so v uporabi na prvih bojnih linijah, razkriva medij Balkanska bezbednosna mreža. Kot razkriva spodnji videoposnetek, se vozila trenutno nahajajo okoli mesta Herson, kjer ukrajinska vojska napada ruskega okupatorja.
Spomnimo, Slovenija je konec junija predala ukrajinski vojski 35 vozil M-80A, ki so postala del oborožitve Slovenske vojske po razpadu Jugoslavije.
13.05 Zelenski je obiskal osvobojeni Izum
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je danes obiskal Izum, pomembno strateško mesto na vzhodu, ki so ga nedavno osvobodile ukrajinske sile.
Moskva je Izum uporabila kot točko, s katere je pošiljala okrepitve na fronto v Donbas. Na tem območju so se zaradi bliskovitega ukrajinskega protinapada razmere popolnoma spremenile. Rusi se namreč zdaj umikajo, Ukrajinci pa napadajo.
Zelensky in a surprise visit today to Izium, the town liberated from months of Russian occupation in recent days. It was used by Moscow as a heavily militarized garrison town buttressing its stalled campaign in the Donbas. pic.twitter.com/1M62RC6fBn
— Matthew Luxmoore (@mjluxmoore) September 14, 2022
12.16 Rusi priznali: Ukrajinci so vse bližje Lugansku
Bojišče na vzhodu Ukrajine se vse bolj približuje ozemlju, ki ga zasedajo proruski separatisti samooklicane Ljudske republike Lugansk (LNR), je danes za rusko prorežimsko agencijo TASS dejal eden od poveljnikov vojske LNR.
Ruske sile so skupaj s separatisti pred nekaj meseci prevzele popoln nadzor nad celotnim Luganskom, eno od dveh vzhodnih regij, ki sestavljata Donbas. Razglašeni cilj Rusije je zavzetje celotnega Donbasa, vendar pa je bliskovita ukrajinska protiofenziva prejšnji teden potisnila ruske sile proti vzhodu in pripeljala fronto blizu meje samooklicane LNR, je danes priznal poveljnik separatistov Andrej Maročko.
9.25 Von der Leynova danes znova na obisk k Zelenskemu
Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je v Evropskem parlamentu v Strasbourgu napovedala, da bo še danes odpotovala v Kijev na pogovor k ukrajinskemu predsedniku Volodimirju Zelenskemu. Govorila bosta o tem, kako Ukrajino vključiti v evropski notranji trg.
"Notranji trg je eden največjih uspehov Evrope. Čas je, da postane zgodba o uspehu tudi za naše ukrajinske prijatelje," je dejala predsednica komisije.
Zatrdila, je, da bodo sankcije, ki jih je EU zaradi agresije na Ukrajino uvedla proti Rusiji, ostale. "Zdaj je čas, da pokažemo odločnost, zdaj ni čas za popuščanje," je dejala.
Dejala je, da je vojna, ki jo je sprožil ruski predsednik Vladimir Putin, vojna avtokracije proti demokraciji. "Prepričana sem, da bomo s pogumom in solidarnostjo premagali Putina," je dejala.
Von der Leyen je danes prvi del govora o stanju v Uniji v Evropskem parlamentu namenila Ukrajini. Med poslanci v Evropskem parlamentu je sedela tudi ukrajinska prva dama Olena Zelenska.
Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je bila na obisku v Kijevu junija letos.
8.34 Rusija je obstreljevala območje Nikopola in Mikolajeva
Rusija je ponoči obstreljevala območje Nikopola v regiji Dnjepropetrovsk. Guverner dnjepropetrovske oblasti Valentin Rezničenko je povedal, da so ruske sile v noči na 14. september s težko artilerijo ciljale naselji Nikopol in Marhanets, pri čemer so izstrelile 75 granat. Žrtev ni bilo, je dejal Rezničenko.
Župan mesta Mikolajev Oleksandr Sienkevič pa je danes zgodaj zjutraj poročal, da je bilo v močnem ruskem obstreljevanju ponoči poškodovanih več stanovanjskih zgradb. Reševalci in komunalni delavci trenutno delajo na terenu, podrobnosti napada pa še razjasnjujejo.
6.35 Zelenski: Osvobodili smo osem tisoč kvadratnih kilometrov ozemlja
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v torek zvečer dejal, da so ukrajinske sile septembra izpod Rusov osvobodile približno osem tisoč kvadratnih kilometrov ozemlja. Očitno gre le za ozemlje na severovzhodu države okoli mesta Harkov. Zelenski je dejal, da so "stabilizacijske ukrepe" izvajali na približno polovici osvobojenega ozemlja. Preostale še izvajajo.
Cleaning up in Izyum
— Anton Gerashchenko (@Gerashchenko_en) September 13, 2022
🎥: artur_asadov/Instagram pic.twitter.com/PSC7KpTtL9
6.30 Vojaški inštitut: Kremelj želi Putina oprati odgovornosti za poraz
"Ruski uradniki in medijski propagandisti trenutno razpravljajo o razlogih za poraz Rusije v Harkovski oblasti," so zapisali na ameriškem inštitutu za preučevanje vojne (ISW).
Prvotno je rusko obrambno ministrstvo ruski poraz v regiji Harkov pojasnilo kot znak dobre volje oziroma odločitev, da se bodo raje osredotočili na osvoboditev Donbasa, vendar pa so na inštitutu zapisali, da je tokrat ta lažna pripoved na spletu naletela na precejšnje kritike.
Zapisali so tudi, da si "viri iz Kremlja zdaj prizadevajo, da bi Putina oprali kakršnekoli odgovornosti za poraz", krivdo skušajo pripisati "slabo obveščenim vojaškim svetovalcem v Putinovem krogu".
6.24 Ukrajina: Ruski vojaki zapustili Melitopol in odšli na Krim
Ivan Fedorov, ukrajinski župan okupiranega Melitopola v Zaporiški regiji, je dejal, da so bili konvoji ruske vojaške opreme iz Melitopola poslani daleč na jug, proti Krimu, poroča Kyiv Indipendent.
Kot je zapisano, naj bi vojaško opremo opazili v vasi Čonhar v regiji Herson, na meji s Krimom.
Melitopol je izjemno pomembna strateška točka, njegova osvoboditev bi bila velik poraz za Rusijo.
⚡️Mayor: Russian forces retreating from occupied Melitopol to Crimea.
— The Kyiv Independent (@KyivIndependent) September 13, 2022
Ivan Fedorov, the mayor of Melitopol city in Zaporizhzhia Oblast, said that columns of Russian military hardware were detected further south in Chonhar, a village in Kherson Oblast at the entrance to Crimea.
6.22 Nemški kancler od Putina zahteval umik ruskih sil iz Ukrajine
Nemški kancler Olaf Scholz se je včeraj pogovarjal z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom. Po navedbah nemške vlade je Scholz od Putina zahteval umik ruskih sil iz Ukrajine.
Dodal je, da je treba poskušati najti diplomatsko rešitev, ki bo temeljila na spoštovanju ukrajinske suverenosti in ozemeljske celovitosti.
79