Že veste, kaj vas čaka jeseni?

Ključni izzivi letošnje jeseni bodo po mnenju poznavalcev naslednji:

1. Bo brezposelnost jeseni še naraščala? Janez Prašnikar iz ekonomske fakultete v Ljubljani pojasnjuje, da bo na stanje zaposlenih v Sloveniji vplivalo zlasti dogajanje v svetu in v Evropski uniji. V EU se po sredinih podatkih gospodarstvo izvija iz recesije, za nas pa bo ključno zlasti reševanje kreditnega krča domačih bank, ki ne kreditirajo več podjetij. "Sem optimist in menim, da ne bo bistveno slabše, pa tudi ne bistveno bolje."

2. Nižje plače in pokojnine? Ekonomist Matej Lahovnik poudarja, da vlada do zdaj ni dosegla občutnejšega znižanja javne porabe. Ker tudi ne vidi resnega namena za to, ne pričakuje bistvenega znižanja pokojnin in plač v javnem sektorju.

"Pričakujem najslabšo izmed slabih možnosti in bo vlada s prvim januarjem uvedla krizni davek. Politično je to najlažje izvedljivo, z ekonomskega vidika pa je to najslabše. S kriznim davkom bi zabili še zadnji žebelj v krsto gospodarstva.''

3. Kaj se bo dogajalo s slabo banko in prodajo državnega premoženja? Ekonomist Igor Masten pravi, da mora pri slabi banki jeseni vsekakor priti do prenosa terjatev na slabo banko. Če bomo to izvedli točno tako, kot od nas zahteva Evropska komisija, zapletov Masten ne pričakuje, razen morda pri manjših, tehničnih zadevah. Pri privatizaciji pa je po njegovih besedah pogoj, da se začne kaj dogajati, podpis pogodbe s svetovalci za prodajo podjetij. "V nasprotnem primeru bomo oktobra dobili negativno oceno Evropske komisije, potem pa bo resnično vroča jesen in še bolj vroča zima." Poudarja, da do zastojev pri prodaji državnega premoženja ne more priti, saj se na tem področju sploh še ni začelo nič dogajati.

4. Bo Bruselj zadovoljen z vladnimi protikriznimi ukrepi? Do 1. oktobra mora Slovenija poročati Evropski komisiji o izvajanju ukrepov za konsolidacijo javnih financ, konec oktobra pa lahko pričakujemo odziv Bruslja na naše poročilo.

Sašo Stanovnik iz skupine Alta je prepričan, da bomo glede slabe banke lahko poročali samo o delnih korakih, ki smo jih storili, saj slaba banka še ne bo zaživela. "Mislim, da Evropska komisija še vedno ne bo posegla po nobenih hujših sankcijah, bo pa že zaostrila retoriko v smislu, da bo Slovenija morala pospešiti reforme in uvajanje sprememb. Pričakujem, da bo EU vse bolj zaostrovala retoriko. Vedno bolj bo kritična, vedno bolj bo silila z ukrepi," je prepričan.

Tudi glede privatizacije Stanovnik meni, da nas bodo v Bruslju opozorili, da smo prepočasni, glede dviga davkov pa pričakuje signal Evrope, da si želijo več ukrepov na področju znižanja stroškov, ne pa dviga davkov.

5. Kaj nam bo skuhala domača politika? "Kriza pametnega in kompetentnega vladanja spričo zaostrovanja gospodarske in moralne krize bo gotovo osrednje dejstvo letošnje jeseni. Res pa je tudi, da bo oblast svoje šibkosti in neuspehe poskušala "reševati" oz. prikriti z obračanjem pozornosti na npr. odmevne pravosodne afere, opozicijske nasprotnike in karkoli, kar bi z asistenco provladnih medijev prišlo prav, da je ljudstvo ne prepozna kot problem števila ena," poudarja Jože Možina iz Civilne družbe za pravično Slovenijo.

Prepričan je, da z vlado premierke Bratuškove Slovenija ni dobila potrebnega zagona, ampak je imenovanje nove vlade državo stalo ogromno denarja. "Če bo prišlo do kolapsa javnih financ, bodo tisti, ki določajo politiko levice, zelo hitro žrtvovali Alenko Bratušek. Kdo bi jo lahko nadomestil? Mislim, da to ne bo Igor Šoltes, ampak prej evropski komisar Janez Potočnik, ki ima izredno visoko pozitivno prepoznavnost," je prepričan Možina.

Bo jesen v znamenju protestnega vala? Bodo protesti, če bo prišlo do pravnomočne obsodbe predsednika SDS Janeza Janše v zadevi Patria? Psiholog Marko Polič pravi, da je ''odvisno od tega, kako bo zadeva utemeljena in prikazana v javnosti. Do zdaj so bili protesti zaradi sodbe vezani bolj na določeno politično grupacijo. Gospodarstvo propada, politika se šali. Ljudje imajo življenjske probleme in ne bodo protestirali zaradi neke sodbe", je prepričan Polič.