Zbornik Izvori slovenske ustave

Ustavni teksti od pisateljske ustave naprej so bili dobra podlaga za delovanje slovenske države v preteklih dvajsetih letih, je dejal Kavčič. Dodal pa je, da je novembra lani na posvetu, ki sta ga organizirala Slovenska akademija za znanost in umetnost ter državni svet, prevladalo mnenje, da je utemeljen razmislek o možnih izboljšavah ustave. Pri tem je izpostavil razmislek o izboljšavah delovanja posameznih institucij in sodelovanja med institucijami slovenske države. Pobuda za posvetovanje o spremembah ustave je sicer prišla s strani akademika Veljka Rusa.

Za prenovo, ne za popolnoma novo ustavo

Urednik zbornika, akademik Tine Hribar je dejal, da je predlagal oblikovanje posebne strokovne in politično neodvisne ustavne skupine, ki bi zbrala vsa napotila za izboljšanje obstoječe ustave in pripravila izhodišča za njeno morebitno prenovo. Poudaril je, da se zavzema za prenovo oz. izboljšanje ustave, in ne za nastanek popolnoma nove ustave.

Po njegovem mnenju je sicer osnovanje takšne politično neodvisne skupine po predlogih po spremembi ustave predsednika SDS Janeza Janše in nato predsednika države Danila Türka sedaj onemogočena.

Hribar: Janša ponavadi pozabi citirati avtorja Obenem je dejal, da je predloge za konceptualni okvir za spremembe ustave predal predsedniku DZ Pavlu Gantarju, ki pa je predlog posredoval na enem izmed svojih kolegijev in so tako zanj zvedele vse stranke. Tako "je Janša zadevo prehitel", je dejal. Dodal je, da je izmed desetih predlogov, ki jih je podal Janša na kongresu SDS maja letos, "vrsta predlogov, ki jih lahko preberemo v izdanem zborniku". "Kot je pri Janši značilno, ponavadi pozabi citirati avtorja," je dejal Hribar.

Sicer je Hribar ocenil, da je obstoječa ustava moderna, vendar "v kontekstu 20. stoletja", s prenovitvami pa bi dobili moderno ustavo 21. stoletja.

Hribar: Pet Janševih predlogov možno vključiti v razpravo Glede predloga, ki je nastal na ponedeljkovi okrogli mizi Ali Slovenija potrebuje ustavne spremembe? v organizaciji Inštituta dr. Jožeta Pučnika, da se spremembe ustave ne bi smeli lotiti tisti, ki so napisali obstoječo ustavo, ampak druga generacija, je Hribar dejal, da so sicer v omenjeni predlagani skupini tudi izvorni avtorji slovenske ustave, med drugimi tudi Peter Jambrek, obenem pa tudi veliko mlajših. Po Hribarjev mnenju je Janša predlagal mlajše strokovnjake, ker so tudi "ideologi Janševe smeri" zavrnili Janševe predloge oz. ocenili, da večina predlogov ne vzdrži ustavne presoje, ker jih je mogoče realizirati v okviru obstoječe ustave.

Po njegovem mnenju je sicer pet Janševih predlogov za spremembo ustave možno vključiti v razpravo, predsednik države pa bo, tako Hribar, v razpravo vključil tudi nekatere Janševe predloge kot sestaven in enakopraven del.

Kavčič: Logičen tudi razmislek o vlogi državnega sveta

Glede polemik o preoblikovanju vloge in funkcije državnega sveta je Kavčič dejal, da je logičen tudi razmislek o vlogi državnega sveta v okviru ustavne diskusije. Ob tem pa je dodal, da razmislek ne bi smel biti osnovan na strankarskih simpatijah ali antipatijah, pač pa na vprašanju, kako zmanjšati demokratični deficit.

Po njegovem mnenju je sedanji dvodomni parlamentarni sistem Sloveniji zasnovan dokaj progresivno. Svojo oceno je podprl s tem, da je razlika v sestavi prvega in drugega doma zelo velika, kar mu po njegovem mnenju daje konkurenčno prednost. Obenem pa državni svet zagotavlja večji vpliv legitimnih družbenih skupin in civilne družbe na politiko ter s tem omejuje pretirano in izrazito prevlado ter izključno moč političnih strank oz. omejenost družbene diskusije med koalicijo in opozicijo, je ocenil.