Nazaj na Siol.net

TELEKOM SLOVENIJE

Ponedeljek,
15. 11. 2010,
19.20

Osveženo pred

8 let

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Blue Green 3

Natisni članek

Ponedeljek, 15. 11. 2010, 19.20

8 let

Zamejci zahtevajo manjšinsko delovno telo pri vladi v Rimu

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Blue Green 3
Vprašanje finančnih prispevkov za Slovence v Italiji bi morali rešiti sistemsko, pri predsedstvu italijanske vlade pa bi morali ustanoviti manjšinsko delovno telo.

Tako menijo v predstavništvu slovenske narodne skupnosti v Italiji in pri tem opozarjajo, da lahko finančne težave in neizvajanje zaščitnega zakona vplivajo na odnose med Slovenijo in Italijo. Člani sicer neformalnega skupnega predstavništva so to povedali na novinarski konferenci v prostorih deželnega parlamenta Furlanije - Julijske krajine (FJK). Na njej so sodelovali predsednika krovnih organizacij manjšine, Rudi Pavšič iz Slovenske kulturno-gospodarske zveza (SKGZ) in Drago Štoka iz Sveta slovenskih organizacij (SSO), senatorka v italijanskem parlamentu Tamara Blažina ter deželna poslanca Igor Gabrovec iz Slovenske skupnosti (SSk) in Igor Kocijančič iz Stranke komunistične prenove (SKP). Za zamejce skoraj pol manj sredstev Srečanje z novinarji so sklicali, potem ko je postalo znano, da je v predlogu italijanske vlade o proračunu za leto 2011 ter za triletje 2011-2013 glede zaščitnega zakona v podporo ustanovam in dejavnostim slovenske narodne skupnosti v Italiji namenjenih 2,8 milijona evrov, kar je skoraj polovica manj od prispevkov, ki jih je Italija doslej namenjala Slovencem. Ti so v zadnjem letu znašali približno pet milijonov evrov.

Predstavniki manjšine v iskanju rešitve opravili vrsto srečanj Predstavniki manjšine so v iskanju rešitve tega vprašanja po Pavšičevih besedah opravili vrsto srečanj, obvestili so slovenske oblasti, pripravili dokument za italijanske oblasti ter zaprosili za srečanje s podtajnikom pri predsedstvu italijanske vlade Giannijem Letto.

Predsednik SKGZ je tudi izrazil upanje, da bo iz Rima prišlo pozitivno sporočilo, drugačne različice pa si sploh ne more predstavljati. Pri tem je po njegovih besedah predstavništvo Slovencev v Italiji mnenja, da bi morali pri predsedstvu italijanske vlade ustanoviti manjšinsko delovno telo, v katerem bi bili predsednika krovnih organizacij, predsednik paritetnega odbora za vprašanja slovenske manjšine, predstavniki FJK in predstavniki italijanskih ministrstev.

Potrebna je sistemska rešitev Pavšič je še poudaril, da je treba za vprašanje finančnih prispevkov najti sistemsko rešitev. Glede slednje predsednik SKGZ računa, da se bo našla v okviru pomembnih slovensko-italijanskih srečanj v prihodnjih mesecih. Dejal je tudi, da je treba obstoječe probleme umestiti v širši kontekst odnosov med Slovenijo in Italijo. Manjšina je namreč zainteresirana, da so ti odnosi čim boljši in čim tesnejši ter da se v njih upošteva prisotnost manjšin, slovenske v Italiji in italijanske v Sloveniji.

Štoka opozoril na pomen mednarodnih sporazumov Štoka je opozoril na pomen mednarodnih sporazumov, ki jamčijo obstoj manjšin, kot sta Londonski memorandum iz leta 1954 in Osimski sporazumi iz leta 1975, ki ju mora Italija upoštevati. To velja tudi za šole s slovenskim učnim jezikom v Italiji, ki se jih italijanska šolska reforma, proti kateri dijaki v teh dneh protestirajo, ne sme bistveno dotakniti, saj so mednarodno zaščitene.

Dvostranska vprašanja se ne smejo reševati na račun manjšin Predsednik SSO je tudi dejal, da se dvostranska vprašanja, kot je na primer načrtovana gradnja plinskih terminalov v Tržaškem zalivu, ne smejo reševati na račun manjšin, poudaril pa je tudi pomen dobrih odnosov med Slovenijo in Italijo brez skrivalnic.

Pomen dobrih odnosov je poudarila tudi Blažinova. Če so odnosi med državama boljši, je boljše tudi počutje manjšin, medtem ko bi negativne posledice neizvajanja zaščitnega zakona in krčenje prispevkov postavile pod vprašaj dobre odnose, je menila. Senatorka je opozorila, da je treba vprašanje italijanskega proračuna umestiti v zelo kritičen politični položaj, v katerem se nahaja Italija, kjer je prišlo tudi do razvrednotenja vloge parlamenta, prihodnost pa je zelo negotova.

Deželna uprava FJK izničila sklad za slovensko skupnost Gabrovec je medtem orisal položaj manjšine na deželni ravni, kjer je deželna uprava FJK med drugim izničila poseben sklad za slovensko narodno skupnost, poleg tega pa je tudi črtala postavko o prispevkih za univerza za usposabljanje učiteljev, ki bi morali poučevati na slovenskih šolah.

Ne spreglejte