Zalar: Sodnik pri reševanju sporov ne sme imeti finančnih interesov

Eden izmed osrednjih ukrepov, in sicer finančno nagrajevanje sodnikov po produktivnosti, se mu zdi sporen in v neskladju z odločbo ustavnega sodišča. "Tri milijone za nagrade" Po besedah Zalarja se je v sodstvu že začelo sklepanje individualnih pogodb sodnikov s predsedniki sodišč o reševanju konkretnih sodnih zadev za konkretno dogovorjeno plačilo denarja. V ta namen naj bi bilo v proračunu vseh sodišč, vključno z vrhovnimi sodišči, namenjenih tri milijone evrov.

"Ustavno sodišče je to že zavrnilo"

Ustavno sodišče je, kot je pojasnil Zalar, plačno reformo glede sodnikov že enkrat razveljavilo zaradi tehničnih razlogov. Vendar je takrat postavilo tudi nekatere vsebinske kriterije: "Izrecno je ugotovilo, da je plačilo sodnikov za delovno uspešnost ustavno sporno, če je namenjeno zgolj oziroma predvsem spodbujanju produktivnosti sodnikov v smislu števila rešenih spisov kot edinega kriterija za ocenjevanje njihove delovne uspešnosti."

Vtis, da dajejo denarju prednost pred načeli Kot je še dejal, je ustavno sodišče takrat zapisalo tudi, da lahko tak sistem plačevanja pri strankah v postopkih in pri splošni javnosti ustvari vtis, da dajejo sodniki pri odločanju prednost finančnim motivom pred temeljnim načelom, na podlagi katerega mora potekati sojenje. To pa lahko negativno vpliva na videz sodstva in na zaupanje v sodni sistem, "ki že tako ne uživa velikega zaupanja". Poleg tega lahko ta sistem povzroči tudi, da bi bili sodniki preveč obremenjeni z izpolnjevanjem pričakovanj glede predvidenega obsega opravljenega dela, je še dejal.

"Preveč tveganj"

Ustavna spornost ni edini pomislek LDS zoper plačno reformo. Po mnenju Zalarja stimulacija pri produktivnem reševanju zadev v praksi ne bo uspešna. Plačevanje sodnikov po uspešnosti pa "s seboj prinaša preveč tveganj za neodvisnost sodnikov, ki jih bodo čutile predvsem stranke v postopku". Pri tem je napovedal, da v LDS pripravljajo drugačno rešitev tega problema, ki se zgleduje po sistemih, ki so svojo učinkovitost pokazali v praksi. Kot je še dodal Zalar, sodnik pri reševanju sporov ne sme imeti nobenih interesov, "še zlasti pa ne finančnih".

Ministrstvo: Zalar žali sodnike Na ministrstvu za pravosodje pa omenjena Zalarjeva stališča ocenjujejo kot žaljiva do sodnikov, so sporočili z ministrstva. Njegova stališča namreč po mnenju ministrstva "neupravičeno izražajo dvom v neodvisnost sodnikov in sodniško službo brez navajanja konkretnih podatkov ter dopuščajo možnost oziroma celo vnaprej namigujejo na koruptivnost sodnikov".