Petek, 19. 3. 2010, 18.54
9 let, 1 mesec
Zalar: S sestankom sem zadovoljen, o odstopu ne razmišljam

Ali tudi po sestanku vztrajate, da mora generalna državna tožilka oditi? Moram povedati, da je sestanek potrdil tisto, kar je zapisano v odstopni izjavi tožilke Zobec Hrastarjeve, zato to v nadaljevanju pomeni določene pravne posledice. S premierom sva se dogovorila, da se o primeru še posvetujeva v prihodnjih dneh in takrat se bova dogovorila, kako naprej. Ne želim še ničesar napovedovati, mislim pa, da je oziroma da bo naš sestanek olajšal odločanje.
To pomeni, da vi kot minister za pravosodje vztrajate pri tem, da je generalna državna tožilka kršila veljavno zakonodajo in posegala v pristojnost konkretne tožilke Zobec Hrastarjeve in pričakujete razrešitev Brezigarjeve? Ja. Če povem preprosto, generalna državna tožilka meni, da ji veljavni zakon daje pravico, da se vpleta v odprte predkazenske postopke, ki jih vodijo konkretni tožilci. In to tako, da daje predloge, sugestije, navodila, da opozarja, usmerja … Če bi bilo to res, potem je to zelo, zelo nevarno. Ker potem lahko najvišji tožilec v državi poseže v čisto vsak primer, ki je v obravnavi pri posameznem konkretnem tožilcu in to na povsem netransparenten način. Ne smemo pozabiti, da se v tem primeru generalni državni tožilki očita dajanje ustnih navodil, tudi preko telefona. Ta navodila z njene strani niso nikjer dokumentirana v pisni obliki. Gre za navodila, ki so zaobšla pristojno konkretno tožilko, ki vodi primer. Na koncu bo pri odločitvi šlo za pravno oceno, ali generalna državna tožilka takšno pooblastilo res ima, ali naš pravni red to zares dopušča ali ne. Kot pravosodni minister mislim, da tega pooblastila nima in prav zato smo pred petnajstimi leti spremenili zakon o tožilstvu in vzpostavili samostojnega tožilca in mu ne nazadnje zato tudi dali trajni mandat. Zakaj pa bi sicer tožilec rabil trajni mandat? Trajni mandat ga namreč varuje pred vsakršnimi pritiski, spodbudami, vmešavanji, posrednimi ali neposrednimi, s strani kogarkoli. In to od zunaj in od znotraj med tožilskimi kolegi. Zakon sicer omogoča tožilskim šefom, da pod določenimi pogoji prevzamejo primer, vendar morajo povedati zakaj. O tem morajo izdati tudi pisno odredbo. V konkretnem primeru ni bilo storjeno nič od naštetega.
Ker po sestanku torej ni padla odločitev o usodi Brezigarjeve, lahko odločitev pričakujemo prihodnji teden? Bo morda predlog že na prihodnji seji vlade? Tega še ne vem. Kot rečeno naju s predsednikom vlade čaka še en sestanek, na katerem se bova podrobno pogovorila o vseh ugotovitvah in tudi kako bi primer razrešili. Ne želim napovedovati ...
Je morda sicer neuradna napoved, če malce špekulirava, da bo Brezigarjeva na položaju ostala do konca mandata prihodnje leto, kljub vsemu na neki način vaš poraz in s tem tudi poraz LDS-a in Zaresa, ki zahtevata razrešitev generalne državne tožilke? Ne, nikakor ne. Večkrat sem že povedal, da ne bom sprožil postopka za njeno razrešitev zato, ker je očitno politično profilirana in ima drugačen svetovni nazor kot večina tistih, ki smo zdaj v vladajoči koaliciji. Vedno sem poudarjal, da je od nje same odvisno ali bo končala svoj mandat, pri tem sem seveda imel v mislih ali bo ravnala v skladu z veljavno zakonodajo ali ne. Kajti le to je lahko razlog za razrešitev. Žal se zdaj kaže, da ne ravna v skladu z zakonom in v takem primeru je minister za pravosodje dolžan odreagirati. Problem je, da se postopke, pri katerih sodelujejo politični organi, minister, vlada, parlament, potem nujno prikazuje kot politično obračunavanje z drugače mislečimi. Temu se ni mogoče izogniti, ker imamo pač tako ureditev, kjer generalnega državnega tožilca imenuje in razrešuje državni zbor na predlog vlade. Tudi zato menim, da je potrebno umakniti politiko od kadrovanja v tožilskih vrstah, ko gre za vodstvene funkcije, kar pomeni nujno spremembo zakona. Podobno kot smo to naredili pri sodiščih.
Boste ostali minister tudi če generalna državna tožilka ostane na položaju? Tega seveda ne vem in s tem vprašanjem se sploh ne obremenjujem. Minister se pogosto znajde v položaju, ko se mora vprašati ali uživa zaupanje premiera ali ob uživanju tega zaupanja lahko učinkovito opravlja svojo funkcijo. Potem se šele odloči. Zaenkrat nimam nobenih podlag, da bi o tem razmišljal.