Zakrinkani tipi "nove revolucije"

Danes ga – razen kakšen anonimni glas na forumih – ni, ki bi si upal napisati, da je proti demonstracijam. Takoj bi sledil diskvalifikacijski linč, da je janšist, fašist, belček (belogardist), sodelavec okupatorja in tako naprej. Če si za Janšo, na primer, si proti njim (le kdo so?), ker moraš biti ne samo proti njemu, ampak kar povprek proti vsem. Danes jih zažigajo simbolično, kaj bo pa jutri? Saj res, prijatelj fotoreporter me je včeraj poklical in me vprašal, ali vem, da so mojo fotografijo tudi zažgali na ljubljanskih demonstracijah. Rekel sem mu, da vem, ker so na tem portalu, ki ga berete, večerni dežurni v redakciji objavili kar dve taki fotografiji. Ampak mene je bolj kot to, da so neki tipi zažgali mojo fotografijo (ozadje seveda poznam), skrbelo, kako je s fotoreporterjem, s katerim sem dolgo skupaj delal, ker je dobil nek predmet v glavo in so ga odpeljali v klinični center. Da je dobro, mi pravi prvi, in doda: če bi bila granitna kocka, bi lahko bil mrtev. In zdaj moram "junaško" zapisati, da sem proti tem demonstracijam, ki so se začele v Mariboru. Ne samo, da mi je že ob napovedi zasmrdelo po linču, pa Franc Kangler gor ali dol; nihče me ne more prepričati, da gre za spontane proteste, a tudi to je nevarno izreči, kar se mi je zgodilo na Twitterju, da se mi je začel eden od definitivno mariborskih soorganizatorejev – zelo hujskaško napadalen, ko sem ga blokiral – na internetno pošto nekaj opravičevati. Tole sem mu napisal: "Marko, moral sem te blokirati, ker je šlo predaleč. Moj namen ni žaliti Mariborčanov, moj namen ni braniti Kanglerja, ampak neke demokratične uzance. Če te opustimo in spustimo linč z vajeti, potem ne vem, čemu smo opustili bivšo Jugo in Miloševića in potem pač nismo šli dalje od srednjega veka ulične avtoritarnosti. Samo to." V tem času sem dobil nešteto grobih groženj, zmerjaštvo na forumih je pa tako in tako folklora, a ne več nedolžna! Žalitve, podtikanja, kulturni boj na najbolj nekulturen način in seveda hujskaštvo. Ko jih brišeš, postanejo še bolj napadalni, ko jih blokiraš, pišejo predsedniku države, predsedniku vlade, predsedniku parlamenta, gredo na tožilstvo in počnejo še druge stvari, ker so prepričani, da sta gnusoba in gnoj, ki tečeta iz njihovih forumskih komentarjev, njihova pravica do svobode govora. Taisti so prepričani, da je tudi razbijanje po ulicah dovoljeno, ker pač hočejo nekaj spremeniti. Z ognjem in mečem. Sicer ne vedo, v kaj bi spremenili deželo, ampak nekaj bi se pa s to "revolucijo" že spremenilo. In eden od teh, ki sem ga na forumu blokiral, je zapisal: četudi jih bo nekaj po vsem tem manj, svoje bomo dosegli, nasilje je nujno. A naj bo jasno, demonstracije me ne skrbijo – če kdo meni, da lahko tako izrazi, kaj ga tišči, kaj mu ni všeč, je čisto v redu, le to manjka, da bi kdo napisal kakšno parole, kaj hoče. Razen glav in linča, ker bo to za prihodnost države pač premalo. Bolj zaskrbljujoče je, da tisto anonimno ozadje teh "spontanih" demonstracij ne dovoli drugačnih pogledov, drugačnih misli, drugačnih zavezništev, razen svojega. Če nisi njihov v enoumju, goriš, ti grozijo. Oni so vendar radikalci, ki bodo spremenili svet, sicer še ne vedo, kako, razen da bosta – kot je včeraj z velikimi črkami hujskaško zapisal po novem rdeči Dnevnik – Janez Janša in Zoran Janković visela skupaj. Menda prihaja nova revolucija, z zakrinkanimi tipi z granitnimi kockami, ki seveda niso revolucija, so polucija tistih protestnikov, ki imajo razloge, da kričijo kaj proti vladi in Janezu Janši in proti Jankoviću ter levim in desnim, pa četudi na koga pozabijo s svojimi parolami. Recimo kakšno nežno parolico proti Kučanu: Kučan, bodi v penziji. In proti hujskaču, ki se ga danes ne sme omenjati. V ozadju vsega tega so "radikalni revolucionarji", v resnici pa skrivači, ki imajo svoj strankarski politikantski pedigre, in to je dobro vedeti. Hočejo na oblast po stranski poti, pa četudi z granitnimi kockami najetih huliganov in s kakšno še hujšo žrtvijo. In nočejo družbenih, socialnih in gospodarskih sprememb, ampak oblast. Zato so tudi parole, ki jih pišejo proti in ne za, v glavnem neduhovite in žaljive. Ker jih pišejo v razbijaškem besu in ker jih ne pišejo tisti, ki težko živijo, ki jih res skrbi za prihodnost. Začelo pa se je kot predpriprava pred dvema letoma s črno propagando v nekaterih medijih in na blogih, kjer je vse dovoljeno. To je bil začetek diskreditacije na desetine ljudi in soavtorji teh lažnivosti, surovosti in svinjanj sedijo po medijih, v kakšni palači in so upokojeni udbovci. Za svojo propagando pa uporabljajo kakšnega psihopata. Ogenj je prižgan in lahko se zgodi, da ga nihče več ne bo mogel pogasiti.