Za Slovenijo je značilen visok delež lastniških stanovanj

Ker pa je bilo vsako peto stanovanje nenaseljeno, so v naseljenem stanovanju živele v povprečju tri osebe. Toliko je tudi članov povprečne slovenske družine, kažejo zadnji podatki iz registrskega popisa za leto 2011, in sicer po stanju na dan 1. 1. 2011, zbrani v novi publikaciji Ljudje, družine, stanovanja, ki jo je pripravil in izdal Statistični urad RS (SURS). V primerjavi z drugimi državami članicami EU-ja je za Slovenijo značilen zelo visok delež lastniških stanovanj (90 odstotkov). Večina je bila odkupljena po tako imenovanem Jazbinškovem zakonu, ki je začel veljati na začetku devetdesetih let. "Še ob popisu leta 1991, ki je bil izveden le pol leta pred privatizacijo, je bilo stanovanj v družbeni lasti 31 odstotkov." Med stavbami prevladujejo stanovanja v pretežno enostanovanjskih hišah Za Slovenijo je značilna razpršena poselitev, ki se odraža v strukturi stanovanjskega sklada, saj prevladujejo stanovanja v individualnih, pretežno enostanovanjskih hišah. "V njih je bilo 1. 1. 2011 61 odstotkov vseh stanovanj. Nekaj več kot tretjina stanovanj (36 odstotkov) je bila v tro- ali večstanovanjskih stavbah. Najmanjši delež stanovanj (tri odstotke) je bil v stavbah, kjer so bile površine, namenjene nestanovanjski rabi, večje od površin za stanovanjsko rabo." Največ stanovanj je imelo od 60 in 80 kvadratnih metrov uporabnih površin, stanovanja v individualnih hišah 95,4, v tro- in večstanovanjskih stavbah pa 55,5 kvadratna metra.

Devet od desetih stanovanj je imelo osnovno infrastrukturo Kakovost stanovanj se glede na opremljenost z osnovnimi napeljavami izboljšuje, in sicer ne le zaradi novogradenj, temveč tudi s prenovami. Tako je imela velika večina stanovanj, to je 91 odstotkov, vso osnovno infrastrukturo, torej kopalnico, stranišče, elektriko in vodo. Brez kopalnice in notranjega stranišča je bilo 48 tisoč stanovanj, ki so bila pretežno v stavbah, starih okoli sto let.

Število stanovanj se v zadnjih desetletjih ves čas povečuje – leta 1971 jih je bilo 477.000 –, njihova naseljenost pa se znižuje. V tem času se je tako delež naseljenih stanovanj zmanjšal s 96 na 80 odstotkov. Od tega jih je bilo 61 odstotkov s povprečno velikostjo nekaj več kot sto kvadratnih metrov v individualnih hišah, v katerih je živelo 66 odstotkov prebivalcev. "Naseljena stanovanja v tro- ali večstanovanjskih stavbah so bila v povprečju za 44 kvadratnih metrov manjša."

Štiri naseljena stanovanja od petih so lastniška Lastniških je bilo 78 odstotkov naseljenih stanovanj, kar pomeni, da je bil vsaj en član gospodinjstva njihov lastnik. "V teh stanovanjih je živelo 81 odstotkov prebivalcev, 13 odstotkov naseljenih stanovanj smo lahko opredelili kot uporabniška. To pomeni, da v teh stanovanjih nihče od stanovalcev ni lastnik, hkrati pa stanovanje ni najemno. Lastniki takih stanovanj so najpogosteje sorodniki oziroma starši stanovalcev. V takih stanovanjih je prebivalo devet odstotkov prebivalcev. V devetih odstotkih najemnih stanovanj je prebivalo sedem odstotkov prebivalcev. Preostali trije odstotki prebivalcev pa niso živeli v običajnih stanovanjih, pač pa v drugih oblikah nastanitve, kot na primer v domovih za starostnike, samskih domovih, študentskih domovih, samostanih in tako dalje."

Največ najemnih stanovanj predstavljajo neprofitna najemna stanovanja Med najemna stanovanja spadajo neprofitna, tržna, službena in namenska stanovanja, na primer za upokojence. "Največ najemnih stanovanj predstavljajo neprofitna najemna stanovanja (70 odstotkov) in v teh je prebivalo pet odstotkov vseh prebivalcev." Povprečna velikost najemnega stanovanja je bila 55 kvadratnih metrov, v njem pa je v povprečju živelo 2,4 prebivalca.

Gostota naseljenosti večja kot v državah OECD-ja V stanovanju so povprečno živeli trije prebivalci, in sicer v enem ali več gospodinjstvih. "Povprečna uporabna površina stanovanja na prebivalca je bila 27,4 kvadratna metra ali 1,1 sobe. Če za sobo štejemo tudi kuhinjo, pa je prišlo na prebivalca 1,4 sobe; vrednost tega kazalnika za države članice OECD-ja v povprečju znaša 1,6 sobe na prebivalca. Nekaj manj kot osem tisoč gospodinjstev je uporabljalo na istem naslovu dve ali več stanovanj. Ta stanovanja so bila praviloma v dvostanovanjskih hišah."

Vsako peto stanovanje je bilo nenaseljeno V Sloveniji je bilo 1. 1. 2011 vsako peto stanovanje nenaseljeno, med njih je SURS štel tudi počitniška stanovanja. Vseh nenaseljenih stanovanj je bilo 175 tisoč, od tega jih je bilo kar 38 odstotkov zgrajenih pred letom 1945 ali pa so imela nepopolno infrastrukturo, torej so bila brez stranišča, kopalnice, elektrike ali vode. "Za počitniški namen se je uporabljalo 12 odstotkov nenaseljenih stanovanj. Od preostale polovice praznih stanovanj jih je bilo 22 odstotkov v večstanovanjskih stavbah, 28 odstotkov pa jih je bilo v eno- ali dvostanovanjskih hišah."

Največ praznih stanovanj je v osrednjeslovenski statistični regiji "V osrednjeslovenski statistični regiji je bilo največ praznih stanovanj v Mestni občini Ljubljana (22.278). Ta stanovanja so predstavljala 18 odstotkov vseh stanovanj v tej občini. Po deležu praznih stanovanj sta bili prvi obalno-kraška in spodnjeposavska regija, hkrati pa sta ti dve regiji spadali tudi med regije z največjim deležem počitniških stanovanj."

Vse manj počitniških stanovanj V popisu 2002 je bilo naštetih skoraj 32 tisoč stanovanj za počitek in rekreacijo, do leta 2011 se je njihovo število zmanjšalo skoraj za tretjino. "Domnevamo, da so številna, okoli štiri tisoč, postala običajna stanovanja in da so se v ta stanovanja predvsem po upokojitvi preselili njihovi lastniki."

Sicer je bil delež počitniških stanovanj največji v gorenjski regiji, in sicer v občini Bohinj. "V tej občini je bilo počitniški rabi namenjenih nekaj več kot četrtina stanovanj. Velike deleže počitniških stanovanj so imele tudi občine Kranjska Gora, Bovec in Kostel."

Vsako deseto stanovanje, zgrajeno po letu 2005, je še vedno prazno Skoraj 19 tisoč praznih stanovanj (11 odstotkov) je bilo zgrajenih po letu 2005, od tega okoli 12 tisoč v večstanovanjskih stavbah. "Največ praznih novih stanovanj je bilo v občini Ljubljana, in sicer skoraj 3.900. V občini Maribor je bilo praznih 1.200 novih stanovanj.

Večje število praznih novih stanovanj je bilo še v občinah Dol pri Ljubljani, Škofljica in Komenda, torej v območju sodobne suburbanizacije, kamor se preseljujejo predvsem mlade družine iz urbanih središč."