Četrtek, 25. 1. 2018, 13.14
6 let, 10 mesecev
Za skrajševanje čakalnih dob še 30 milijonov evrov
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0
Vlada je potrdila enkratni program za skrajševanje čakalnih vrst v zdravstvu. Letos bo tam, kjer so najdaljše čakalne dobe, na voljo 4367 dodatnih storitev v skupni vrednosti 16,6 milijona evrov, je povedala ministrica Milojka Kolar Celarc. Skupaj s posebnim vladnim programom bo letos za skrajševanje čakalnih dob na voljo 30 milijonov evrov.
Enkratni program za skrajševanje čakalnih vrst se bo enako kot v preteklih letih izvajal tudi letos. Pri izvajalcih so prejeli podatke, koliko dodatnih izbranih storitev bi tam, kjer so najdaljše čakalne dobe, lahko opravili glede na kadrovske in prostorske omejitve. Na podlagi tega so pripravili program, je po današnji seji vlade povedala ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc.
Od 16,6 milijonov evrov, kolikor znaša vrednost letošnjega enkratnega dodatnega programa, bo 10 milijonov zagotovilo ministrstvo za zdravje, ostalo pa Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS). Vlada je potrdila program že v januarju ravno zato, da ga bodo lahko izvajalci začeli takoj izvajati.
Sredstva za več kot štiri tisoč dodatnih posegov
Skupaj gre za 4367 dodatnih posegov, od tega 584 artroskopij, 300 endoprotez, 403 operacij kolka, 460 operacij hrbtenice, 584 operacij kil, 320 operacij ožilja, 213 operacij krčnih žil, 191 operacij na stopalu, 352 otorinolaringoloških operacij, 491 operacij žolčnih kamnov itd.
Vlada je danes obravnavala tudi polletno poročilo o izvajanju posebnega vladnega programa skrajševanja čakalnih vrst oz. variabilnega nagrajevanja zaposlenih v zdravstvu. Ta je bil del sporazuma z zdravniškim sindikatom Fides.
Projekt, ki se je začel izvajati aprila lani, je po ministričinih navedbah doprinesel k skrajševanju čakalnih dob. V prvem mesecu izvajanja projekta se je čakalna doba skrajšala na 1094 čakalnih seznamih, po šestih mesecih pa na 2394 seznamih.
V okviru projekta so izplačali variabilni del plače 23 odstotkom zdravnikov na primarni zdravstveni ravni in devetim odstotkom na bolnišnični ravni. Od 18 milijonov evrov, kolikor je bilo lani na razpolago za ta projekt, je bilo izplačanih 2,7 milijona, je dodala ministrica.
Projekt se bo izvajal še nekaj časa letos. Ko ga bodo zaključili, ga bodo na ministrstvu podrobno analizirali, na podlagi tega pa naj bi oblikovali model za variabilno nagrajevanje v prihodnje.
Ministrica je pojasnila, da je pretežno usklajen tudi splošni dogovor. Predvideno je, da ga bo vlada obravnavala prihodnji teden. V okviru splošnega dogovora bodo po njenih navedbah širili program fizioterapije, kjer so tudi dolge čakalne dobe.
Na področju urologije bo ZZZS zagotovil dodatno plačilo materiala, da posegi ne bili podcenjeni. Za to bo šlo skoraj pol milijona evrov, je pojasnila Kolar Celarčeva. Tudi na področju revmatologije bodo tako kot leta 2015 zagotovili dodatno plačilo materialov in omogočili plačilo vseh preiskav že ob prvem pregledu.
V pripravi strateški dokument na področju duševnega zdravja
Vlada je danes tudi potrdila resolucijo o nacionalnem programu duševnega zdravja 2018-2028 in njej pripadajoči dveletni akcijski načrt. Slovenija bo s tem prvič dobila strateški dokument na področju duševnega zdravja, ki vključuje vse potrebne elemente za obvladovanje bolezni, je pojasnila ministrica.
Na podlagi resolucije se bo vzpostavila mreža, predvidenih je 25 regijskih centrov z duševno zdravje. Najprej bodo šli v vzpostavitev treh centrov za otroke in mladostnike, kjer so čakalne dobe okoli enega leta. Po ministričinih besedah je resolucija usklajena z vsemi skupinami.
Kolar Celarčeva bo glede vodovoda na ORL ukrepala po pridobljenih informacijah
Kolar Celarčeva je glede težav z vodovodom na kliniki za otorinolaringologijo (ORL) UKC Ljubljana dejala, da na ministrstvu preučujejo projektno dokumentacijo, kako sta potekala nadzor in prevzem stavbe. Od UKC pa je zahtevala informacijo, kako so vzdrževali vodovod. Ukrepala bo na podlagi teh informacij.
