Volilni sistem v Sloveniji: sorazmerna zastopanost, a nestabilne vlade

Po drugi strani pa prinaša koalicijske vlade, ki so se v preteklosti večinoma izkazale za nestabilne, nazadnje pa so razmere v koaliciji celo pripeljale do predčasnih volitev. Volitve po načelu sorazmernega predstavništva Poslanci se v Sloveniji volijo po načelu sorazmernega predstavništva. Ta izhaja iz načela, da morajo dodeljeni mandati ustrezati dobljenim glasovom na volitvah. Poslanci se volijo v osmih volilnih enotah, ki so razdeljene na enajst okrajev, torej se v vsaki volilni enoti voli enajst poslancev. Mandat tistim listam, ki dobijo vsaj štiri odstotke glasov Poslanski mandati se razdelijo tistim listam, ki so v celotni državi dobile vsaj štiri odstotke glasov. Tak prag je potreben za normalno delovanje vsakega demokratičnega sistema, da v parlament pridejo stranke, ki predstavljajo malo pomembnejše interese, meni profesor na Fakulteti za družbene vede Drago Zajc. Listam, ki so dosegle prag, se mandati razdelijo na dveh ravneh, in sicer v volilni enoti ter na ravni celotne države. Tak volilni sistem delno zagotavlja volivcem določen vpliv na dodelitev mandatov, saj so izvoljeni tisti kandidati, ki so imeli največji delež glasov v volilnih okrajih, v katerih so nastopili. Proporcionalni volilni sistem povzroča nestabilne koalicijske vlade Proporcionalni volilni sistem v primerjavi z večinskim sistemom zagotavlja bolj sorazmerno razdelitev mandatov in omogoča tudi ustrezno zastopanost političnih manjšin. A hkrati tudi povzroča nestabilne koalicijske vlade, saj je v parlament izvoljenih več strank, in volivcem onemogoča glasovanje o posameznih kandidatih. Večinski sistem ne odraža razmerja politične moči v državi Večinski sistem po drugi strani volivcem omogoča odločanje med posameznim kandidati. Poleg tega praviloma omogoča eni stranki absolutno večino v parlamentu ter s tem stabilnejšo vlado. Pomanjkljivost večinskega volilnega sistema pa je, da ne odraža razmerja politične moči v državi, saj favorizira stranko, ki dobi največ glasov na volitvah.

V isti sestavi je ves mandat zdržala le vlada Janeza Janše Ker je v Sloveniji v veljavi proporcionalni volilni sistem, so bile vse dosedanje vlade koalicijske. Nekatere so bile programsko sorodne, nekatere pa raznolike, zaradi nestabilnih razmerij pa večina ni zdržala celega mandata v isti koalicijski sestavi in z istim mandatarjem. Edina izjema je vlada Janeza Janše v mandatu 2004 - 2008.

V aktualnem mandatu pa se je prvič tako izrazito pokazalo, da je "odpovedala" tudi idejno sorodna, levosredinska koalicija, pravi Zajc. "Pravzaprav imamo srečo, da smo šele prvič zaradi tega prišli do predčasnih volitev," dodaja.

Izpadle stranke ostajajo zunajparlamentarne Od prvih volitev v državni zbor leta 1992 se je sicer v parlament vsakič uvrstilo sedem ali osem političnih strank. Največji uspeh katere koli stranke na parlamentarnih volitvah pa je zmaga LDS leta 2000, ko so ji volivci namenili 36,26 odstotka glasov.

Večkrat se je tudi zgodilo, da so parlamentarne stranke izpadle iz državnega zbora, saj na volitvah za vnovičen mandat niso presegle parlamentarnega praga. Takšna usoda je leta 1996 doletela Demokratsko stranko in Zelene Slovenije, leta 2004 pa Stranko mladih Slovenije, ki je bila v državnem zboru zastopana le en mandat. Na zadnjih volitvah leta 2008 je iz parlamenta izpadla Nova Slovenija.

Zajc: Obstaja velika verjetnost, da se tudi NSi ne bo več uvrstila v DZ Po Zajčevih besedah je skoraj pravilo, da stranka, ki enkrat izpade iz parlamenta, ne prestopi več parlamentarnega praga. Tako denimo ocenjuje, da obstaja velika verjetnost, da se tudi NSi ne bo več uvrstila v DZ. Prav tako obstaja možnost, da bo tudi stranki LDS in Zares, ki sta po Zajčevem mnenju že čisto marginalizirani, doletela enaka usoda.

Pred tokratnimi volitvami je na novo ustanovljenih nekaj strank in list, nekatere med njimi lahko resno računajo na vstop v parlament. Tudi v preteklosti se je nekajkrat zgodilo, da so novoustanovljene stranke presegle parlamentarni prag. Leta 2000 je to denimo uspelo stranki SMS, na zadnjih parlamentarnih volitvah pa stranki Zares.

"Tokratne volitve skoraj najbolj zanimive volitve po letu 1990" A tokrat se v volilni boj podajata tudi novi stranki, ki lahko zaradi nezadovoljstva volivcev z načinom delovanja obstoječih strank računata na široko podporo. Kaj takšnega se pri nas še ni zgodilo, zato Zajc meni, da bodo tokratne volitve "skoraj najbolj zanimive volitve po letu 1990".

V preteklosti več pobud in poskusov spremembe volilnega sistema V zgodovini samostojne Slovenije je bilo več pobud za spremembo volilnega sistema. Leta 1996 so o sistemu, po katerem bi želeli v prihodnje voliti svoje predstavnike v DZ, odločali na referendumu, a nobena od možnosti ni dobila potrebne večinske podpore, ki bi jo moral zakonodajalec v prihodnje spoštovati.

Razprave o spremembi volilnega sistema so bile vroče tudi v volilnem letu 2000, ko so pobudniki večinskega sistema pozivali k njegovi uveljavitvi. Končale pa so se s sprejemom ustavnega zakona, s katerim so v ustavo neposredno zapisali proporcionalni volilni sistem.

Letos prvič ženske kvote ter nezdružljivost poslanske in županske funkcije Volilna zakonodaja se je sicer večkrat spreminjala, prvič jeseni 1995. Poleti 2006 pa so z zakonom uvedli 35-odstotne spolne kvote na kandidatnih listah. T. i. ženske kvote so se uvajale postopoma, na tokratnih volitvah bodo prvič veljale v celoti.

Poskusov za spremembe volilne ureditve je bilo še več, tudi v tem mandatu. Ministrstvo za javno upravo je namreč pripravilo predlog, po katerem bi ukinili volilne okraje, o podelitvi mandatov kandidatom pa bi odločali preferenčni glasovi. A takšna pobuda niti v koaliciji ni naletela na enotno podporo.

V SDS pa so predlagali ustavne spremembe, s katerimi bi poenostavili razpust parlamenta in izvedbo predčasnih volitev. Več pa je bilo tudi pobud za določitev fiksnega datuma državnozborskih volitev.

Bo pa na oziroma po tokratnih volitvah prvič veljala nezdružljivost poslanske in županske funkcije, saj je DZ maja letos sprejel novelo zakona o poslancih. Županom, ki bodo izvoljeni za poslance, bo tako s potrditvijo mandata v državnem zboru avtomatično prenehala županska funkcija.