Vlada v plačan odmor za malico in dodatek na delovno dobo ne bo posegala

Vizjak je na novinarski konferenci po seji vlade pojasnil, da želijo s spremembo zakona o delovnih razmerjih rešiti predvsem problem segmentacije na trgu dela, na katerem imamo na eni strani visoko varnost zaposlitve za nedoločen čas in na drugi izjemno divjo fleksibilnost pri sklepanju novih delovnih razmerij za določen čas.

Cilj: Omejitev zaposlovanja za določen čas

Vlada se je zato odločila, da poseže v tako imenovano togost pogodb za nedoločen čas in da omeji sklepanje pogodb za določen čas. Delodajalci bodo lahko po predlogu imeli, glede na število zaposlenih za nedoločen čas, za določen čas zaposlenih le deset odstotkov vseh zaposlenih. Pri nadomeščanju bolniških odsotnosti to pravilo ne bo veljalo.

Po Vizjakovih besedah bodo zaposlitve za nedoločen čas "zrahljane", česar pa, kot pravi, ne želijo početi na račun varnosti pravic delavcev. Pojasnil je, da bodo poenostavili postopke odpuščanja zaposlenih, s čimer želijo preprečiti padanje postopkov odpuščanja zaradi procesnih napak.

Predlog zakona uvaja tudi koncept enotne pogodbe za nedoločen čas, ki prinaša razdelitev zaposlitve posameznika na tri obdobja: poskusno, prilagoditveno in stabilno. V prvem, ki traja do pet mesecev, je mogoča prekinitev sodelovanja iz ene in druge strani brez razloga, kar v drugem obdobju, ki traja do dve leti, ni več mogoče. V tem obdobju je zaposleni tudi upravičen do odpravnine. Stabilno obdobje je primerljivo z današnjo zaposlitvijo za nedoločen čas, pri čemer veljajo poenostavljeni postopki odpuščanja.

Vizjak je na novinarski konferenci tudi zavrnil, da bo vlada posegla v odmor med delovnim časom, ki tako ostaja del polnega delovnega časa. "Že danes je efektivno delo računano kot osnova za izračun produktivnosti. Toliko v vednost tistim, ki ste rekli, da vlada to želi, da bi na videz dvignila produktivnost," je izpostavil.

Vlada prav tako ne bo posegala v dodatek na delovno dobo.

Brezposelni bodo lahko opravljali začasna in občasna dela

Na zakon o delovnih razmerjih se močno veže novela zakona o urejanju trga dela, ki ukinja obvezno prijavo prostega delovnega mesta na zavodu za zaposlovanje za zasebni sektor, ne pa tudi za javni sektor in državna podjetja. Pri tej rešitvi gre po Vizjakovih besedah predvsem za premostitev birokratskih ovir.

Uvajajo možnost začasnega in občasnega dela brezposelnih in upokojencev. Vizjak trdi, da pri tem ne gre za malo delo, saj bodo delodajalci lahko ta dela koristili v zelo ozkem obsegu in zgolj ob posredovanju zavoda za zaposlovanje.

"Nam je v interesu zaposlovanje za nedoločen čas, vendar taka oblika začasnega in občasnega dela, kot ga predlagamo, ne more biti alternativa za redno zaposlitev, ker delavca na to delo napoti zgolj zavod za zaposlovanje," pravi Vizjak, ki pojasnjuje, da želijo s tem aktivirati brezposelne in prejemnike državnih pomoči ter omogočiti stik med delodajalci in iskalci zaposlitve.

Vlada prav tako želi znižati tako imenovano past brezposelnosti oziroma razmerje med nadomestilom za brezposelnost in pričakovano plačo. "Če je razmerje blizu ena, noben ni motiviran za zaposlitev, zato predlagamo znižanje nadomestila z 80 na 70 odstotkov plače za prve tri mesece in skrajšanje obdobja prejemanja nadomestila s 25 na največ 18 mesecev," je dejal Vizjak.

Novost je tudi predlog, po katerem bodo zaposleni že v času odpovednega roka dolžni aktivno iskati novo zaposlitev.

Z vsemi temi rešitvami, ki so del spremembe obeh zakonov, želi tako vlada po Vizjakovih besedah mladim iskalcem prve zaposlitve "ponuditi stabilno zaposlitev, s katero bodo lahko načrtovali svojo prihodnost, morda najeli kakšno posojilo in načrtovali družino".

Predlog pokojninske reforme in spremembe delovnopravne zakonodaje je vlada že poslala opoziciji in socialnim parterjem, s katerimi bo pogajanja okoli predlogov začela že v petek na seji Ekonomsko socialnega sveta.