Vlada o kriznih ukrepih v četrtek

Krizna skupina ministrov bo v ponedeljek in torek dokončno oblikovala paket ukrepov za blažitev gospodarske in finančne negotovosti, je napovedal Pahor. V sredo bo nato prvi sestanek strateškega gospodarskega foruma, ki ga je vlada imenovala na zadnji seji. O ukrepih bodo isti dan predvidoma razpravljali vodje vseh parlamentarnih strank, predvidena pa je tudi seja Ekonomsko socialnega sveta (ESS). Opozicija za sklic izredne seje Vodje parlamentarnih strank naj bi se ob ukrepih za četrtkovo sejo vlade pogovarjali tudi o pripravi seje DZ o reševanju problemov, povezanih s finančno in gospodarsko negotovostjo, za katero so dale pobudo opozicijske stranke, seznanil pa jih bo tudi o poteku diplomatskih aktivnosti med EU in Hrvaško glede hrvaških pristopnih pogajanj.

"Za nastalo situacijo ni odgovorna prejšnja vlada" Pahor pobudo za sklic izredne seje sicer pozdravlja. Na seji bodo po njegovem imeli dve možnosti, in sicer, da se vsi skupaj, ne glede na to, ali so v koaliciji ali v opoziciji, usmerijo v prihodnost in reševanje težav, ali pa, da bi krivca za trenutno stanje iskali bodisi v prejšnji bodisi v sedanji vladi. "Za nastalo situacijo ni odgovorna prejšnja vlada. Povzročile so jo zunanje okoliščine," je dejal Pahor.

Vlada bi lahko kakšen ukrep sprejela tudi brez soglasja socialnih partnerjev Pahor memorandum s predlogi ukrepov delodajalcev pričakuje v ponedeljek, medtem ko naj bi ga sindikati predstavili v drugi polovici tedna. Bilo bi sicer "imenitno", pravi premier, če bi ga tudi sindikati uspeli uskladiti do sredine seje ESS, saj bi tako imeli oba memoranduma in vladni predlog ukrepov. V četrtek bo vlada odločala o tistih ukrepih, pri katerih bo imela konsenz delodajalcev in delojemalcev ter opozicije, je napovedal Pahor, a dodal, da bo vlada morda sprejela tudi kakšnega od ukrepov, za katerega ne bo dobila soglasja katerega od partnerjev, "če bomo presodili, da je ta ukrep neizogiben".

Ena od dilem sta predloga o davčnih olajšavah, ki ga je pripravila prejšnja vlada, in o znižanju prispevne stopnje za delodajalce za socialne prispevke. Po Pahorjevih besedah so glede tega, kateri od teh dveh ukrepov, če nista komplementarna, bi bil primernejši, ločena mnenja tako med delojemalci kot delodajalci ter tudi znotraj krizne skupine ministrov. "Mislim pa, ob svojem zelo šibkem znanju, da med obema obstaja presečna množica - izvozni del gospodarstva," je dejal Pahor.

Pahor: Znajti se moramo po svojih najboljših močeh Na srečanju v Bruslju, ko je vrh EU sprejel 200 milijard evrov vreden paket za pomoč gospodarstvu, je premieru, kot je dejal, postalo "popolnoma jasno", da se bodo morale države članice, vključno s Slovenijo, znajti po svojih najboljših močeh. "Ob upoštevanju strategije EU se bo Slovenija morala zanesti predvsem nase. Zato je treba združiti vse naše moči in znanje ter leto 2009, ki bo odločilno za daljši časovni rok, uspešno premagati," je dejal Pahor.

"Na hrvaški strani je, da sprejme potrebno odločitev" Premier je še povedal, da je slovenska stran storila vse, kar je potrebno, da v pristopnih pogajanjih Hrvaške z EU zaščiti slovenske nacionalne interese in pokazala dobro voljo za to, da Hrvaška nadaljuje pogajanja z EU. Poudaril je, da je sedaj na hrvaški strani, da sprejme potrebno odločitev.

Pahor: Referendum ni najbolj primerna rešitev Obenem je tudi izpostavil, da je v interesu vseh, da do primerne rešitve vseh vprašanj - kar po njegovem pomeni rešitev, ki je v celoti sprejemljiva tudi za slovensko stran - pride brez referenduma o ratifikaciji pristopnega sporazuma Hrvaške z EU v Sloveniji. Če pa se bodo odnosi zaostrovali, tisti, ki vidijo rešitev v referendumu, ne bodo imeli ovir, da po tem tudi posežejo, je še dejal Pahor in opozoril, da se tudi še ne ve, ali bo za ratifikacijo pristopne pogodbe Hrvaške k Natu v državnem zboru potrebna dvotretjinska večina.

"Stvar odločitve je ta hip v Zagrebu," je dejal Pahor in poudaril, da je Slovenija storila vse, kar je ocenila za potrebno. "Francosko predsedstvo je naše mnenje upoštevalo in sedaj je torej na strani hrvaške vlade, da oceni, ali je to zanjo sprejemljivo ali ne in se odloči, ali bo na primeren način sporočila francoskemu predsedstvu, to je s pismom, da so to zanjo sprejemljivi pogoji". V tem primeru Slovenija nima nobenega razloga, da bi zavlačevala z zeleno lučjo za odpiranje in zapiranje poglavij Hrvaške v pogajanjih z EU. Če pa se bo Hrvaška odločila, da so to zanjo nesprejemljivi pogoji, pa "Slovenija nima druge izbire, kot da za zaščito svojih nacionalnih interesov da rdečo luč" na pristopni konferenci, je dejal.