"Visoko šolstvo je zaradi kleptomanije in korupcije že zdavnaj shiralo"

Da se je začelo novo akademsko leto – piše ekonomist Pezdir v kolumni v Financah –, nismo izvedeli zaradi kakih javnih manifestacij, temveč zaradi javno manifestirane medijske zaskrbljenosti, kaj bo s plačami v visokem šolstvu. "V nekem mediju je neki rektor skoraj napovedal univerzitetno vrnitev pred leto 1918, neka pedagoška delavka je skoraj dobesedno ocenila, da njeno fakulteto čaka usoda tekstilnega podjetja Mura, neki študent pa je poskušal pojasniti, da so se odprla vrata pekla. Nekako najbolj prav je imel študent, saj so se z novim akademskim letom zares odprla vrata pekla. Vprašanje je le, ali si želi javnost zares videti, kaj se je za temi vrati ves čas skrivalo, in ali so v akademskem svetu dovolj pogumni za priznanje, komu vse so dopustili, da se zaredi na javnih sredstvih," je še zapisal v Financah. Pezdir še piše, da je zaradi kleptomanije in korupcije visoko šolstvo že zdavnaj shiralo, krčenje proračunskih sredstev pa je zdaj samo odličen alibi in priložnost, da se kriminalna dejavnost precejšnjega dela slovenskega akademskega zbora pomete pod preprogo in krivda prevali na "zunanjega sovražnika". Ob tem se sprašuje: "Recimo, kaj bi rekli o glasniku solidarnosti, borcu za socialno enakost in trajnostni razvoj, če bi izvedeli, da je v treh letih na svoj tekoči račun preusmeril za več kot 400 tisoč evrov plač, avtorskih honorarjev in podjemnih pogodb (delite to z letno bruto različico minimalne plače – in dobili boste odgovor na vprašanje, na račun kolikšnega števila delavcev je bil ta profesor socialno pravičen)? Bi morda, ob upoštevanju zapisanih zneskov, rekli, da je v Sloveniji zaposlen vrhunski znanstvenik tipa Hawking ali Dawkins? Bi rekli, kateri je ta car, ki zasluži kot direktor Krke? Kaj bi rekli o liku, ki svoje avtomobile proda inštitutu, kjer je zaposlen, potem pa jih vzame nazaj v uporabo? Bi še vedno trdili, da je borec proti neoliberalizmu in podivjanim desničarjem, ali bi pomislili, ali je na univerzi zato, da preprodaja avtomobile? Kaj, če bi izvedeli, da institucija, na kateri ždi ta alfa in omega solidarnosti, nameni za servis avtomobila, ki ga rad uporablja, več denarja, kot je tržna vrednost tega vozila?" Pezdir v nadaljevanju sprašuje še, kaj menite o ekipi, ki je dobila 300 tisoč evrov javnih sredstev za dva raziskovalna projekta, ki naj bi se končala z izdajo dveh knjig, ampak teh knjig ni nikjer. "Kaj pa menite o podobni ekipi, ki je na isti instituciji nenamensko porabila skoraj 600 tisoč evrov javno financiranih raziskovalnih sredstev?" Pezdir v Financah piše, da jim je država plačala za natančno določene raziskovalne postopke, samo da denar do tja ni več prišel. "Bi še trdili, da javnofinančno krčenje uničuje visokošolski prostor, ali bi si zdaj že upali na glas povedati, da ni več manevrskega prostora za varčevanje ali za študente zato, ker javni denar odteka v (ne)znan zasebni žep?" "Mislite, da je tega konec? Še zdaleč ne. Kaj menite o dodatku za vršilca dolžnosti dekana fakultete, ki ne obstaja? Kaj pa menite o študijskih programih in smereh, kjer ni nobenega vpisanega študenta, pa je vseeno zaposlen poln pedagoški pogon, nekateri pa imajo celo nadobremenitve iz poučevanja nobenega (ali pa kvečjemu enega) študenta?" je zapisal Pezdir. Ob tem se sprašuje, ali imamo fakultete zaradi študentov. "Kaj, če bi izvedeli, da si pedagoški delavci izplačujejo materialne stroške za delo na domu, ker jih na fakulteti tako silno muči prostorska stiska, da morajo delati doma, kjer pa imajo zaradi tega tako izjemne materialne stroške, da jim mora fakulteta plačati del položnic za elektriko, plin, komunalo ... Še več, samo zato, ker so zaposleni na dvojezičnem območju, mora država vsem visokim akademskim funkcionarjem izplačevati dodatek za znanje italijanskega jezika. Koliko? Malenkost, samo več 10 tisoč evrov na leto," je zapisal v kolumni. Ob tem je dodal, da se mu zdi, da zasebna podjetja na Obali nikomur ne izplačujejo dela plače, če zna ta italijansko.

"Delovna mesta v zasebnem sektorju niso javna dobrina, delovna mesta na Univerzi na Primorskem pa so. Je tudi res, da se je v časih Odila Globočnika na Obali plačevalo, če so učitelji znali italijansko. In, ja, potem nekje na koncu leta ni več denarja in seveda za to je kriv Žiga Turk, tajkuni, neoliberalizem in vulgarni kapitalizem. Lik, ki potegne z univerze 150 tisoč evrov na leto, pa je borec za solidarnost, vernik koncepta trajnostnega razvoja in tako silno zaskrbljen zaradi pomanjkanja sredstev za financiranje visokega šolstva, da se vsak dan bolj vidno stara. Hočete še večji absurd? Če se tak lik pozove na odgovornost, se zanj zavzamejo sindikalni svizci. In to ne samo zavzamejo, bojujejo se zanj in za njegove pravice (beri: rente)," meni Pezdir.

Kot je dodal, mu je glede na položaj slovenske družbe povsem jasno, da je treba neke stvari vedno znova ponavljati. "Če sem moral zaradi zgodbe o korupciji šest mesecev ponavljati, v katerem primeru bom posredoval imena v javnost (če iz tega še vedno ne razumete, zakaj mi ni bilo treba objavljati imen, se obrnite na Janka Jenka, ki zadnje čase zelo rad kaj pojasni), bom tokrat o imenih pisal samo enkrat. Imena so že ves čas zunaj, znana vsem največjim slovenskim tiskanim medijem, in seveda tam, kjer po zakonski formulaciji morajo biti. Vprašajte se samo, kako je mogoče, da o vsem skupaj nič ne veste. Kako je mogoče, da mediji, ki so vsak dan polni zgodb o akademski apokalipsi, ki bo posledica racionalizacije proračunskih odhodkov, nikjer niti z besedo ne omenijo kleptomanije akademskih baronov?" Dodaja, da se mediji lahko nehajo spraševati, kje so ostala imena, ker jih zelo očitno ne zanima nič drugega kot trgovanje z informacijami. "Namreč, če bi bilo kaj drugega, bi bila zgodba o primorskih univerzitetnih tajkunih udarna novica, in to ves teden. Povedano drugače, imena so zanimiva samo zato, da se zgodbe lahko utišajo, naredijo medijski spini in omogoči slovenskim kriminalcem mirno spanje," še piše.

Pezdir študentom sporoča, naj ne hodijo na ulice, če prej ne premislijo, za koga se bojujejo – ali za svoj študij ali za javnofinančne rente akademskih baronov. "To, da so v Kopru, na pobudo lažnih akademskih solidarnežev in tajkunov, manifestirali proti 'neoliberalno-desničarskemu rektorju', je nateg, s katerim bodo morali zdaj živeti. Prispevke in šolnine bodo plačevali tudi zaradi teh ultrasolidarnih profesorjev, ki so denar, namenjen študijskemu procesu in raziskovalnemu delu, preusmerili v lasten žep," je zapisal. Ob tem vsem prerokom groze sporoča, da v visokošolskem svetu ne bi bilo takšne tragedije, kot smo ji priča zdaj, če bi že davno pred tem zmogli dovolj poguma in odrezali parazite.

"Tisto, kar je enako med visokim šolstvom in ekonomijo po slovensko, pa bo za marsikoga šokantno: visokošolski sistem je bil v finančnem in moralnem kolapsu že davno pred gospodarsko krizo. Akademski tajkuni so počeli isto kot podjetniški, izčrpavali so lastne institucije, regulatorji so molčali, ko pa je prišla kriza, so institucije, ki so jih plenili akademski baroni, vanjo vstopile povsem izčrpane in brez zlatih rezerv. Še več, akademski baroni so podobno kot slovenski ekonomisti – vladni svetovalci – odgovornost za svoja dejanja prenesli na nekoga tretjega. In da ne bo pomote, krčenju javnofinančnih sredstev so se uprli, ker se resno bojijo za svoje rente. Ko bodo na Univerzi na Primorskem zapirali študijske programe, pedagoški delavci ostali brez služb, študenti pa brez možnosti študija, se bomo vsi skupaj spomnili primorske klike, ki je v svojem solidarno pravičnem pohlepu požrla javnofinančna sredstva, namenjena študiju. In da, za akademske barone se bodo še enkrat spet iskreno zavzeli mediji in sindikati," je še zapisal v kolumni.