Vedno več ovadb zoper sodnike in tožilce. Kje je razlog za to?

Kar zadeva kriminaliteto javnega sektorja, v zadnjem obdobju posebej izstopajo prijave zoper tožilce, sodnike in druge pravne osebe v upravi. Razlogi naj bi bil predvsem nezadovoljstvo strank z odločanjem v upravnih, civilno-pravdnih, pa tudi kazenskih postopkih, pravijo na generalni policijski upravi.

Kje so razlogi za povečanje števila prijav? Gre za splošno nezadovoljstvo s pravno državo, z delovanjem pravosodja ali so vzroki za to drugje?

Sodni in tožilski svet s prijavami nista seznanjena Na naše vprašanje, kje tožilci vidijo vzrok povečanja prijav zoper njih, so nam odgovorili , "da iz vprašanja o domnevno 'velikem povečanju prijav zoper tožilce' ni jasno, za povečanje kakšnih prijav naj bi dejansko šlo. Iz nam dostopnih podatkov nismo zaznali gibanj, ki bi izkazovala povečanje, kot ga navajate".

Nič bolj zgovoren ni bil predsednik sodnega sveta Janez Vlaj: "Sodni svet takih primerov do zdaj ni obravnaval." Ker sodni svet ne razpolaga s podatki prijav zoper sodnike, "tega ne moremo komentirati", je dodal.

Mediji vedno več poročajo o delu pravosodja Je pa bil bolj zgovoren predavatelj na Fakulteti za varnostne vede in nesojeni kandidat SMC za notranjega ministra Bojan Dobovšek. Vzrok za omenjeno povečanje prijav Dobovšek vidi tudi v dejstvu, da mediji vedno več poročamo o delu tožilcev, sodnikov, v tem poročanju pa je tudi vedno več napadov na pravosodne institucije.

"A mislim, da jim ne bo uspelo, saj sodniki sodijo po zakonu. Poleg tega sta v nekem postopku vedno nezadovoljni obe stranki, tudi tista, ki zmaga," pravi Dobovšek.

Nekdanja tožilka Zobec Hrastar: Napačna ocena še ne pomeni kaznivega dejanja "Nisem pristaš ovajanja tožilcev in sodnikov, saj vsaka sprejeta odločitev enih ali drugih ne pomeni kaznivega dejanja, razen če gre res za evidentne znake kaznivega dejanja," pravi nekdanja višja tožilka, zdaj odvetnica Branka Zobec Hrastar, ki pa v novi vlogi opaža, da kakšne težje zadeve vodijo neizkušeni tožilci.

Pravo ni matematika, kjer je ena in ena enako dva, dodaja: "Tudi če morda kdaj napačno ocenijo dejansko stanje, to še ne pomeni, da gre za kaznivo dejanje. Te ovadbe bi jemala z veliko rezerve."

V vsaki inštituciji tudi črne ovce Tako kot je v vsaki družini, se tudi znotraj posameznih državnih inštitucij najdejo črne ovce, je prepričan Dobovšek: "Pa vendar znotraj inštitucij obstajajo določeni mehanizmi, s katerimi se teh črnih ovc znebijo."

A ključni razlog vedno večjega nezadovoljstva in posledično prijav nezadovoljnih strank v sodnih in drugih postopkih je v kadrovanju in napredovanju, pravi sogovornik.

"Preveč je VIP-zaposlovanja, torej prek zvez in poznanstev ter po politični liniji, ko ni več pomembna strokovnost, temveč pripadnost določeni politični opciji. In povsem enako je pri napredovanju," je prepričan sogovornik.

Suspendirani celjski sodnik Škoberne se je na obsodilno sodbo pritožil V zgodovini Slovenije ni prav veliko ljudi, ki so svoje kariere gradili v črnih ali sivih togah, pa so se na koncu sami znašli na zatožni klopi. Zagotovo pa se javnost še vedno spomni sojenja celjskemu kazenskemu sodniku Milku Škobernetu, ki so ga na ljubljanskem okrožnem sodišču konec decembra zaradi jemanja podkupnine in zlorabe položaja obsodili na pet let in pol zapora ter skoraj 20 tisoč evrov denarne kazni.

Škoberne je tako postal prvi sodnik, ki je bil spoznan za krivega na prvi stopnji. Sodba sicer še ni pravnomočna, saj se je sodnik nanjo pritožil. Poleg tega mu sodišče več kot tri mesece ni moglo vročiti sodbe, zato je aprila odredilo prisilno privedbo.

Če bo sodba pravnomočna, Škoberne ne bo več sodnik Celjski sodnik je očitana dejanja zanikal, vsa dejanja pa naj bi storil kot zasebnik. Tožilstvo je Škobernetu očitalo, da je kot sodnik v zameno za podkupnino odpravil pripor in mednarodno tiralico za Esada Čehajića, osumljenca kaznivih dejanj zlorabe prostitucije in goljufij.

Škoberne ter soobsojena Esad Ramić in Marjan Salobir (tik pred koncem sojenja sta dejanje priznala ter se dogovorila za pogojno in denarno kazen) naj bi od Čehajića prejeli devet tisoč evrov, nato pa zahtevali še 50 tisoč. Čehajić se je temu uprl in vse tri prijavil, policisti pa so nato izvedli navidezno predajo podkupnine.

Če bo obsodilna sodba zoper za zdaj suspendiranega Škoberneta postala pravnomočna, ga bo državni razrešil s funkcije sodnika, na sodniško funkcijo pa ne bo mogel več kandidirati.

Tožilec Stojko februarja pogojno odpuščen iz zapora Marca lani pa je za zapahe mariborskega zapora odšel nekdanji murskosoboški tožilec Robert Stojko, ki je bil zaradi korupcije sprva obsojen na pogojno zaporno kazen, a mu je po pritožbi višje sodišče pogojno kazen spremenilo v zaporno. Ta je nato zaprosil, sodišče pa mu je odobrilo, da bi kazen prestal z družbenokoristnim delom, a se je tožilstvo zoper takšno odločitev pritožilo, višje sodišče pa ji je ugodilo.

Kot so nam sporočili iz uprave zaporov, pa je Stojko kazen že prestal. Februarja letos, po slabem letu za zapahi, so ga pogojno odpustili. Nekdanji tožilec je bil obsojen zaradi prejemanja podkupnine od na sojenju za preprodajo vstopnic Term 3000 obtoženega Boštjana Serca, da bi mu pomagal do oprostilne sodbe.

V postopku tudi tožilka Dragica Kotnik Že več kot pol leta pa je suspendirana višja državna tožilka Dragica Kotnik, zoper njo že dalj časa teče tudi disciplinski postopek, ker naj bi opustila pregon zoper nekdanjega komandirja policijske postaje Bled Milana Karbo, ki naj bi prodal ponarejeno vinjeto. Suspendirali so jo po tistem, ko se je znašla v sodni preiskavi.

Preiskavo je zahtevalo krško državno tožilstvo, ki Kotnikovo sumi, da je novinarju Mitji Lamovšku predala zaupen dokument v zadevi bulmastifi.