V zadevi Patria Finec še enkrat zanikal provizije tretjim osebam

Reijo Niittyne, nekdanji predstavnik Patrie za Slovenijo, je že večkrat ponovil, da je bila pri projektu nakupa štirikolesnikov za Slovensko vojsko sicer potrebna podpora vlade, ker gre pač za davkoplačevalski denar in je to povsem normalno, da mu pa Ivan Črnkovič, direktor Rotisa, prek katerega je bil nakup izpeljan, ni nikoli in nikdar rekel, da bo šla provizija tretjim osebam. Obtožnica na sojenju, ki se je začelo 5. septembra lani, namreč vpletene (med drugimi tudi premiera Janeza Janšo) bremeni nezakonitega posredovanja pri poslu in sprejemanja podkupnine. Obtožnica je zelo nenavadna za pravno državo. Tožilka Branka Zobec Hrastar, katere mož Zvonko Hrastar je v aferi JBTZ aretiral Janšo, je namreč predsednika SDS najprej obtožila poskusa sprejemanja daril za nezakonito posredovanje, nato pa obtožbo spremenila v sprejemanje daril. Janša naj bi namreč "na neugotovljenem kraju in na neugotovljen način" prejel darilo za nezakonito posredovanje. Poleg tega so finski kriminalisti in preiskovalci domnevne dokaze (hišne preiskave, zaseg računalnika in pripor), zaradi katerih je bil priprt tudi Reijo Niittynen, pridobili na način, ki je v popolnem nasprotju s pravnim redom Slovenije. Zaradi podobnega načina pridobivanja dokazov v tujini so bili izločeni tudi dokazi v zadevi Balkanski bojevnik. Je pa vrhovno sodišče spomladi izdalo zelo zanimivo sodbo, ki bi bila lahko relevantna tudi na sojenju v zadevi Patria. Po analogiji s sodbo vrhovnega sodišča bi morala sodnica Barbara Klajnšek obtožbo zoper Janeza Janšo in soobtožence v zadevi Patria zavreči. Vrhovni sodniki so razsojali o zahtevi za varstvo zakonitosti glede sodbe vojaškega sodišča v Mariboru kmalu po koncu druge svetovne vojne. Vojaško sodišče je tedaj državljana F. H. obsodilo na smrt z obešanjem, zahtevo za varstvo zakonitosti pa je zdaj vložila hčerka pokojnega obsojenca. Vrhovno sodišče ga je oprostilo vseh obtožb, saj so domnevno kazniva ravnanja opisana tako ohlapno, nejasno in presplošno, da iz njih ni moč izluščiti kateregakoli konkretnega kaznivega dejanja. V obrazložitvi so vrhovni sodniki zapisali: "Taki očitki zato obdolžencu onemogočajo obrambo … Obdolženec se lahko brani le zoper očitke, da je storil konkretno opisano ravnanje, ne pa da je neugotovljenega dne zoper neugotovljene osebe na neugotovljen način storil kaznivo dejanje zločinstva …" Vrhovno sodišče je torej postavilo standard, ki ga bo treba spoštovati tudi v drugih primerih.