V Sloveniji splavu nasprotuje deset ginekologov, na Hrvaškem kar 60 odstotkov

Čeprav zakon o splavu tako kot v Sloveniji tudi tam dovoljuje umetno prekinitev nosečnosti do 10. tedna, vlada Andreja Plenkovića pripravlja spremembe zakona, ki naj bi dostop do splava ženskam še dodatno otežila, predvideva tudi obvezno svetovanje skupine strokovnjakov pred splavom.

Število splavov se na Hrvaškem močno zmanjšuje. Leta 2001 so opravili nekaj manj kot 13 tisoč splavov, predlanskim pa je bilo umetnih prekinitev nosečnosti le še nekaj več kot šest tisoč.

Novice Zakaj Hrvatice prihajajo na splav v Slovenijo? #video

Zmanjševanje števila splavov bi lahko bilo tudi posledica vse večjih pritiskov v javnosti. V številnih bolnišnicah na Hrvaškem ni mogoče opraviti umetne prekinitve nosečnosti.

Vse več žensk z območja Zagreba opravi splav v bolnišnici v Sloveniji, najpogosteje v Brežicah. Med razlogi za prihod v Brežice Hrvatice navajajo tudi slabšo dostopnost splava v domači državi.

"Eno od sogovornic so celo vprašali, ali res ne želi še otroka drugega spola, soočale so se s pritiski zdravniškega osebja, pritiski okolice," ugotovitve svoje magistrske naloge pojasnjuje Nika Kovač, antropologinja. Foto: Getty Images

V Sloveniji ugovor vesti podalo 170 zdravnikov, med njimi 10 od 296 ginekologov

"Po podatkih Registra zdravnikov Zdravniške zbornice Slovenje je zdravnikov, ki so podali ugovor vesti, 170. V večini primerov gre za ugovor vesti pri splavu ali sodelovanju pri splavu, v manjšem številu pa tudi za ugovor vesti pri predpisovanju kontracepcije, postopkih umetne oploditve in sterilizacije. Ugovor vesti v povezavi s cepljenjem je bil podan le v enem primeru, in sicer pri sprejemu necepljenih otrok," so nam povedali na Zdravniški zbornici Slovenije.

Gre za v tem trenutku veljavne ugovore vesti zdravnikov, ki so člani Zdravniške zbornice Slovenije in so ugovor vesti podali kadarkoli v preteklosti od leta 1992, ko je Zdravniška zbornica Slovenije začela voditi Register zdravnikov.

V Sloveniji imamo 296 ginekologov in od teh je ugovor vesti za primere splava podalo 10 specialistov oziroma specialistk s tega področja. Druge ugovore vesti so podali zdravniki z drugo specializacijo, so nam razložili na zbornici.

Novice V več hrvaških mestih protesti proti pravici do splava

Po podatkih Registra zdravnikov Zdravniške zbornice Slovenje je zdravnikov, ki so podali ugovor vesti, 170. Foto: Bojan Puhek Ugovor vesti je ena od temeljnih ustavnih določb in ena izmed temeljnih človekovih pravic, zato jo je treba varovati, kar s svojo prakso sporoča tudi Evropsko sodišče, ki želi s svojim delovanjem vplivati na države članice Sveta Evrope, da to pravico priznajo in jo umestijo v svoje zakonodaje.

Ugovor vesti velja za kazalnik visoke stopnje demokratičnosti države. Najpogosteje ga omenjajo v povezavi z vojaškimi obveznostmi, z izvajanjem zdravstvenih storitev, mogoč je v šolstvu. Nevarnost ugovora vesti je, da se lahko zaradi njega zgodi hudo kršenje pravic drugih oseb, zato je dopusten le, če vanje ne posega.

V Sloveniji morajo imeti zdravniki ugovor vpisan v registru, zdravstveni delavec pa mora o njem obvestiti zdravstveni zavod. V 42. členu Kodeksa zdravniške deontologije Slovenije je zapisano, da lahko zdravnik "izvršitev splava ali sterilizacije odkloni, če ni v skladu z njegovim prepričanjem in vestjo in če ne gre za nujno medicinsko pomoč. Pacientko je dolžan napotiti k drugemu usposobljenemu zdravniku oziroma mora o zavrnitvi posega obvestiti zdravstveni zavod, da zagotovi izvršitev teh posegov v skladu z zakonom". Podobno določa tudi Kodeks etike medicinskih sester in tehnikov Slovenije.

Kaj številni ugovori vesti v povezavi z nosečnostjo pomenijo za ženske

Ugovori vesti in pomanjkanje medicinskega osebja, ki bi te postopke izvedli, otežujejo pravico do svobodnega odločanja o rojstvu otrok, meni Nika Kovač, antropologinja in direktorica inštituta 8. marec, ki je tudi ena od pobudnic kampanje #jaztudi, slovenske različice mednarodne #MeToo, v okviru katere se zbirajo izpovedi o spolnem nasilju in nadlegovanju, zatiranju, poniževanju in zastraševanju.

"Svobodne izbire namreč ni, če ženska nima socialne in ekonomske varnosti, ni je, če nima dostopnih vseh informacij, in ni je, če okolje ženski ne priznava popolne svobode pri razpolaganju z lastnim telesom," meni Kovačeva.

"Svobodne izbire namreč ni, če ženska nima socialne in ekonomske varnosti, ni je, če nima dostopnih vseh informacij, in ni je, če okolje ženski ne priznava popolne svobode pri razpolaganju z lastnim telesom," meni Nika Kovač. Foto: Ana Kovač

V Sloveniji je pravica do svobodnega odločanja o rojstvu otrok družbeni temelj

V Sloveniji je pravica do svobodnega odločanja o rojstvu otrok še vedno družbeni temelj. Gre za normo z visoko, več kot dvotretjinsko družbeno podporo, pravi Kovačeva, ki je za magisterij na podlagi osebnih pričevanj žensk raziskovala, kako je pravica do svobodnega odločanja o rojstvu otrok v Sloveniji kršena v praksi in kakšne so izkušnje žensk.

"A hkrati je to tema, ki je pogosto izrabljena za pridobivanje medijskega prostora in vidnosti, ker je to tema, ki sproži odziv. Na to se je treba odzvati in nenehno poudarjati, da gre za svobodo do izbire, ki ni zapoved. Gre za odsotnost prepovedi. To je zelo pomembno. Ne gre ne za navodilo ne za smernico. Daje se le možnost, da vsaka ženska svobodno sprejme odločitev, kako bo živela svoje življenje. Prepogosto se v javnih razpravah privoli v to, da desnica to svoboščino predstavlja kot zapoved k splavu. Ne gre za to, temveč za možnost, da ženska svobodno odloča o svojem telesu in življenju," razloži Kovačeva.

Novice Spolno nasilje je v Sloveniji močno prisotno, a pogosto nevidno

Zdravstvene organizacije in delavci dolžni storiti vse za uresničevanje te pravice

Zakon o zdravstvenih ukrepih pri uresničevanju pravice do svobodnega odločanja o rojstvu otrok pravi, da so zdravstvene organizacije in zdravstveni, socialni in drugi strokovni delavci, ki sodelujejo pri uresničevanju te pravice, dolžni storiti vse potrebno, da lahko oseba to pravico uresniči, razlaga Kovačeva.

V raziskavi za magistrsko nalogo jo je zanimalo, kakšne so izkušnje žensk. "Ugotovila sem, da so različne. Ena izmed težav je otežen dostop do informacij: nekatera dekleta, s katerimi sem govorila, opozarjajo, da niso vedela, kaj jih čaka, in jih zdravniško osebje o tem ni primerno informiralo. Eno od sogovornic so celo vprašali, ali res ne želi še otroka drugega spola, soočale so se s pritiski zdravniškega osebja, pritiski okolice," pojasnjuje Kovačeva.

"A hkrati je to tema, ki je pogosto izrabljena za pridobivanje medijskega prostora in vidnosti, ker je to tema, ki sproži odziv. Na to se je treba odzvati in nenehno poudarjati, da gre za svobodo do izbire, ki ni zapoved. Gre za odsotnost prepovedi. To je zelo pomembno," poudarja Nika Kovač. Foto: Reuters

Protestniki proti splavu kot pred hrvaškimi tudi pred slovenskimi porodnišnicami

Protestniki se pogosto zadržujejo pred porodnišnicami. "V tem pojavu ni nič izvirnega, saj so to prakse, ki jih izvajajo neokonzervativna gibanja po vsem svetu. Molitve pred porodnišnicami dokazujejo, da se tudi Slovenija pri tem vprašanju radikalizira," pove Kovačeva.

Kot pravi, so klinike, kjer se opravlja splav, v državah, kjer ta pravica ni v enaki meri zagotovljena kot pri nas, že dolgo tarče velikih pritiskov.

"Znani so primeri ubojev zdravnikov, groženj in podtaknjenih bomb. Številni ginekologi tudi klonejo pod pritiski. V Italiji je na primer zelo pogost ugovor vesti v resnici omejil dostopnost te pravice," pravi Kovačeva.

Po njenem mnenju je zelo pomembno, da se nenehno zavedamo, da je v Sloveniji v ustavo vpisana dolžnost države, da omogoči pogoje za svobodno odločanje o rojstvu otrok.

"Molitve z napisi pred porodnišnicami, kjer ženske opravljajo tudi umetno prekinitev nosečnosti, jemljejo prostor svobode," je prepričana Kovačeva.

Novice Odločila se je za splav: "Ko sem izvedela, da sem noseča, nisem bila srečna" #video